Pet let po smrti enega njavečjih skladateljev fillmske glasbe vseh časov bo v ponedeljek, 7. julija ob 21. uri, njegov duh zaživel na odru ljubljanskih Križank.
Italijanski skladatelj Ennio Morricone (1928 - 2020) ostaja neizbrisna legenda in umetnik, ki je za vedno spremenil način, kako slišimo film. Podpisal se je pod več kot 500 partitur za film in televizijo ter zanje prejel več nagrad, tudi častnega oskarja. Ob tem je ustvaril še več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del.
Koncert pod sinovo taktirko
V Križankah se nedvomno obeta edinstven koncert, ki ga bo vodil njegov sin, prav tako skladatelj in dirigent, Andrea Morricone. Tokrat bo združil moči z Orkestrom Roma Sinfonietta – zasedbo, ki je z njegovim očetom pela že od začetka devetdesetih – in z RTV Slovenija Simfoničnim orkestrom.
Skupaj bodo poskusili nekaj drznega: ne le poustvariti, temveč oživiti duh človeka, ki je s svojo glasbo premikal žanre in generacije.
Na odru se jim bodo pridružili solisti, ki niso naključje. Sopranistka Vittoriana de Amicis, orglični čarode Luigi Mattacchione in violinist Vincenzo Bolognese.
Andrea Morricone je v svoji karieri sodeloval s številnimi pomembnimi umetniki, kot so Sting, Andrea Bocelli, Josh Groban in Yo-Yo Ma. Med številnimi skladbami Andree Morriconeja je ena najbolj znanih The Love Theme iz italijanske drame Novi kino Paradiž, pri kateri je sodeloval s svojim očetom Enniem Morriconejem in za katero sta prejela nagrado bafta.
Mož iz ozadja
Ennio Morricone je zapustil ogromno. Čeprav milijoni ljudi poznajo njegovo glasbo, je pogosto niti ne povežejo z njegovim imenom. Po značaju introvertirani Italijan je raje ostajal v ozadju, glamur mu je bil tuj. Glasbo je dolgo pisal pod psevdonimoma, nagrade mu niso pomenile veliko.
"Uspeh lahko prinese zadovoljstvo, vendar mora biti glasba vedno čista in korektna, ne sme postati le sredstvo za doseganje prepoznavnosti," je zapisal v svoji knjigi spominov La musica e oltre (Glasba in še več).
V svoji karieri je sodeloval s svetovno znanimi režiserji, kot so Roman Polanski, Oliver Stone in Margarethe von Trotta, komponiral pa je tudi klasično glasbo in televizijske melodije.
Pri 87 letih (leta 2016) je dobil častnega oskarja za življenjsko delo, potem ko je že opustil upanje na to nagrado. Za kipec za najboljšo glasbo je bil namreč nominiran petkrat, a je vsakič ostal praznih rok. Prvega oskarja za glasbo je dobil leta 2016 za film Osovraženih osem Quentina Tarantina.
