Njihove predstave presegajo konvencije, njihova ustvarjalnost nima meja. Spoznajte umetniški kolektiv, ki že 45 let kroji prihodnost odrske umetnosti.
V okviru 73. Ljubljana Festivala bo 30. junija ob 20. uri Gallusova dvorana Cankarjevega doma prizorišče glasbene in vizualne eksplozije – veličastno Stvarjenje Josepha Hydna bo oživelo v drzni in inovativni uprizoritvi skupine La Fura dels Baus. V tej prelomni produkciji se klasična mojstrovina sreča s sodobno odrsko magijo – nastanek sveta bo uprizorjen kot čutno in vizualno doživetje, v katerem se glasba, svetloba, akrobatika in gibljiva scenografija zlivajo v neprestano gibanje stvarjenja. Občinstvo bo popeljano skozi svetlobni preboj iz kaosa v red, skozi naravo in rojstvo človeka, ujeta med simfonične tone in odrski spektakel. Vizualni spektakel boste lahko spremljali tudi na
Režijo podpisuje Carlus Padrissa, režiser in soustanovitelj skupine La Fura dels Baus, ki že desetletja prestavlja meje sodobnega gledališča. Njegova vizija je jasna: glasba je srce uprizoritve, vse ostalo jo dopolnjuje in poglablja. Akrobati, ki se z baloni dvigajo nad oder, digitalna video ozadja in telesna prisotnost zbora – vse to postane element širšega umetniškega vesolja, ki poslušalca ne vodi le skozi zgodbo, temveč ga vanjo aktivno vključuje. Kot pravi Padrissa: "Zdi se, kot da nam glasba Stvarjenja pomaga premagovati silo težnosti."
Na odru se bodo pod taktirko Josepa Vicenta združili Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA, Zbor Slovenske filharmonije in trije vrhunski solisti – sopranistka Alba Fernández-Cano, tenorist Víctor Sordo in baritonist Toni Marsol. Ta ustvarjalna zasedba bo Haydnov oratorij, nastal pod vplivom Georga Friedricha Händla in svetopisemskih besedil, prenesla iz 18. stoletja v sodobno senzorično izkušnjo, ki ohranja vse duhovne, estetske in glasbene razsežnosti izvirnika.
La Fura dels Baus
La Fura dels Baus je španska gledališka skupina, ustanovljena leta 1979 v Barceloni, ki je znana po svojem uličnem gledališču, uporabi nenavadnih prizorišč ter brisanju meja med občinstvom in igralstvom. La Fura velja za kultno skupino s tisoči privržencev. Več kot 5.500 predstav na štirih od petih celin si jih je v živo ogledalo več kot 4,5 milijona gledalcev.
La Fura je skupina v stalnem procesu evolucije, ki že od svoje ustanovitve leta 1979 postavlja nove izzive na področju uprizoritvenih umetnosti. Njene predstave in enkratni dogodki so imeli velik vpliv tako na kritike kot na mednarodno občinstvo.
Če se vrnemo k začetkom La Fure, med leti 1979 in 1983, najdemo številne gledališke intervencije na ulicah. Ta zametek se je razvil v gledališki koncept, ki temelji na klasični ideji popolnega spektakla, ki združuje vse vrste scenskih sredstev. Najpomembnejši prispevek La Fure je bil v tem, da je svoje predstave predstavljala v prostoru, ki je bil tradicionalno rezerviran za občinstvo, s čimer je prizore prilagodila arhitekturnim elementom prostora, kjer je bila vsaka predstava izvedena.
Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je podjetje razširilo svojo dejavnost z razvojem dramskega gledališča, digitalnega gledališča, opere, izvedbo velikih prireditev (makro-spektaklov) in filma. La Fura je leta 1992 nastopila na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Barceloni, ki jo je v živo spremljalo več kot 500 milijonov gledalcev. Trenutno se proces razvoja, raziskovanja in eksperimentiranja nadaljuje. Po tem prvem makro-spektaklu so podjetja, kot so Pepsi, Mercedes Benz, Peugeot, Volkswagen, Swatch, Airtel, Microsoft, Absolut Vodka, Columbia Pictures, Warner Bros., Luko Barcelona, Telecom Italia in Sun Microsystems, zaupala La Furi izvedbo promocijskih aktivnosti po vsem svetu.
Leta 2011 se je La Fura uveljavila kot ena najbolj inovativnih skupin v svetu opere. Ključni trenutki so bile premierne uprizoritve Stockhausenove "Sonntag aus Licht" v Operi Köln, Francesconijeve "Quartett" v milanski Scali in Xenakisove "Oresteïa" na Karlsplatzu na Dunaju. Poleg tega so v tem letu potekale velike ulične predstave v Dubaju, Seulu, Reykjaviku, Leucatu in na Portugalskem.
Skupina je leta 2012 izvedla kar 5 makro-šovov v okviru kulturne prestolnice Guimaraes. Ulične predstave so se izvajale tudi po vsem svetu (Istanbul, London, Stockton, Liuzhou, Changsha, Seoul, Zacatecas itd.). Ponovno so bile uprizorjene tudi nekatere opere, kot so "Carmina Burana", "Mahagonny" in "Ojdip".
Tako se dejavnost skupine La Fura še naprej utrjuje na vseh svojih področjih delovanja. Leta 2013 so izstopali projekti, kot so postavitev opere Aida v Areni di Verona, premiera Stockhausenove opere Michael Reise v Lincoln Centru v New Yorku in uprizoritev Un ballo in maschera v operni hiši Sydney-Ganada v Sydneyju — prejemnici nagrade Helpmann za najboljšo operno režijo leta. Dodati velja, da se je z makro-spektaklom Afrodita in Parisova sodba v Španiji rodil prvi #viralshow skupine La Fura.
Vse to obdobje raziskovanja različnih furerskih poti je skupini La Fura omogočilo bogatenje in preizkušanje novih izraznih jezikov. Leta 2014 so se režiserji La Fure ponovno zbrali in zasnovali projekt M.U.R.S., ki je otvoril Festival Grec v Barceloni.
V 45 letih: od oper do makro-spektaklov
Leto 2019 je zaznamovalo štiri desetletja, odkar je La Fura dels Baus začela svojo pot iz Moiàja, ko je izvajala ulično gledališče z vozom in oslom. Pisalo se je leto 1979. Od takrat skupina neprekinjeno napreduje v vrhunski formi, s pogledom trdno usmerjenim v prihodnost. Pojmi, kot so cikel, evolucija, reciklaža, mitoza, kriza, regeneracija – vsi zelo organski – so močno prisotni v biografiji skupine. To je ključ za dolgoživost in umetniško vitalnost.
V 45 letih svojega obstoja je skupina ustvarila skoraj petsto umetniških projektov, pri čemer uporablja svoj lasten jezik: furero – telesen in neposreden. K temu je treba dodati tudi prevzem tehnično-formalnih postopkov za povezovanje s prostorsko in interpretativno dimenzijo uprizoritve. Spekter delovanja je izjemno širok: od oper do makro-spektaklov, od delavnic do avdiovizualnih stvaritev, od konferenc do visceralnih predstav v furero jeziku. Pet umetniških vodij (Pep Gatell, Carlus Padrissa, Àlex Ollé, Miki Espuma in Pera Tantiñá) se je specializiralo za različne formate in pobude, s čimer so eksponentno povečali furero produkcijo pod isto znamko. Člani skupine La Fura se še naprej razvijajo, pri čemer si delijo skupni izvorni DNK – tako v vizualni kompoziciji kot v dejanski uporabi prostora in arhitekturnih okolij.
Vstopnice za 73. Ljubljana Festival so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih ter drugih Eventimovih prodajnih mestih. Člani Kluba Festivala Ljubljana so upravičeni do 10 odstotkov popusta. V Klub se lahko včlanite tukaj.
Ponovna uprizoritev Manes, dela v furero jeziku iz devetdesetih let; utrditev Fundacije Épica skupine La Fura dels Baus – neprofitne organizacije, katere cilj je ponuditi multidisciplinarni prostor za učenje na področju uprizoritvenih umetnosti; prva uprizoritev zgodovinske epopeje Kongens Fald, temeljnega dela danske kulturne identitete; premiere oper, ki si bodo prislužile nepozaben status, kot na primer Karl V. v Bavarski državni operi v Münchnu ali Frankenstein v gledališču La Monnaie v Bruslju; neprekinjena turneja kantate Carmina Burana ali reinterpretacija Bachove Bauernkantate (BMW 212). Makro-spektakli in širok umetniški nabor – vse to je le nekaj primerov. V duhu polifalije ima La Fura tudi letos številne nove projekte, kot je La Naumon (gledališka ladja, s katero širijo kulturo po svetu), s čimer se prilagajajo sodobnemu času in bodo tudi v prihodnje ustvarjali številna inovativna dela, kot vsako leto doslej.
