Muzikal Nesrečniki je nastal po zgodovinskem romanu Victorja Hugoja iz leta 1862, ki velja za klasiko in enega najpomembnejših romanov 19. stoletja, a se od njega nekoliko razlikuje.
Od minulega četrtka do nedelje so ljubljanske Križanke živele v znamenju zločina, kazni, pokore, ljubezni in revolucije. Na Festivalu Ljubljana so namreč gostovali Nesrečniki v izvedbi zagrebškega gledališča Komedija – muzikal, ki spada med najbolj slovite in komercialno uspešne muzikale na svetu.
Na londonskem West Endu je na ogled od leta 1985, kar mu je prineslo titulo najdlje uprizarjanega muzikala na West Endu in drugega najdlje uprizarjanega muzikala na svetu. Prejel je tudi številne nagrade, vključno s tonyjem za najboljšo predstavo ter nagrado Drama Desk Award za najboljšo glasbeno predstavo, po odrskih uspehih pa je bil leta 2012 posnet še film Les Misérables z zvezdniškimi imeni, kot so Hugh Jackman, Russell Crowe in Anne Hathaway.
V Zagrebu so muzikal prvič postavili leta 1982, premiera je bila v koncertni dvorani Lisinski, decembra lani pa se je po več kot 40 letih vrnil v gledališče Komedija.
Nesrečniki, nastali po zgodovinskem romanu francoskega pisatelja Victorja Hugoja iz leta 1862, veljajo za klasiko in enega najpomembnejših romanov 19. stoletja ter spremljajo nekdanjega kaznjenca Jeana Valjeana, ki je po 19 letih izpuščen iz zapora, kjer se je znašel, ker je ukradel kos kruha za lačne otroke svoje sestre.
Čeprav vse kaže, da se bo po izpustu na prostost vrnil na stara pota, k čemur pripomore tudi odnos družbe, ki ga zavrača, mu srečanje z milostnim župnikom Myrielom, ki mu Valjean poskusi ukrasti srebrnino, odpre oči in odloči se, da bo življenje posvetil dobrim delom. Spremeni identiteto in v drugem mestu postavi uspešno tovarno, pozneje postane tudi župan, njegovo posebno poslanstvo pa je vzgoja deklice Cosette, ki mu jo je v varstvo zaupala Fantine, umirajoča nekdanja delavka v njegovi tovarni.
A ves čas ga zasleduje policijski inšpektor Javert, ki je prepričan, da se človek ne more spremeniti – zločinec vedno ostane zločinec. Zaradi njega se Valjean še nekajkrat znajde v zaporu in je – pozneje s Cosette – praktično vse življenje na begu.
Morda vas zanima tudi:
- Ko dvom premaga ljubezen: Otello na 73. Ljubljana festivalu
- Nepozabno glasbeno doživetje: potovanje v zlato obdobje ameriške popularne glasbe
Roman kot muzikal: kaj je drugače?
Muzikal Nesrečniki je odlična priložnost za seznanitev s kompleksno zgodbo Victorja Hugoja. Srž približno 1500-stranske epopeje se pred gledalci namreč razprostre v približno treh urah, ob tem pa občinstvo nima občutka, da je dogajanje v zgodbi nepovezano ali prehitro: v prikladnem tempu so zajeti vsi bistveni dogodki.
Poleg tega je igralska ekipa Komedije odlično izbrana in pokaže izjemne vokalne sposobnosti. Na termin, ko smo si muzikal ogledali z uredništva, se je sploh izkazal Ervin Baučić, ki je izvrstno odigral in odpel Jeana Valjeana, sicer pa si je vlogo z njim delil še Dražen Bratulić, ki je libreto muzikala tudi prevedel. Odlično postavljeni vlogi sta tudi prevarantska gostilničarja Thénardierja.
Obenem so prehodi med scenami gladki in scenografija bogata. Kar niti ni presenetljivo, saj je gledališče Komedija licenco za predstavo pridobilo šele po strogem pregledu in mesecih avdicij z več kot 200 kandidati, ki so ustrezali merilom gledališkega producenta Camerona Mackintosha. Licenca za muzikal namreč vključuje odobritev celotne igralske zasedbe, koncepta scenografije in kostumov ter ekskluzivno licenco, ki omogoča gledališču večjo svobodo in lastno interpretacijo.
Logično pa je, da na oder ni mogoče prenesti vsega, kar premore roman. Na primer zastranitev, ki se jih Hugo poslužuje precej redno in delujejo kot daljši eseji znotraj dela. Njegov roman tako ni samo napeta pripoved o pravici in dobroti, temveč tudi priložnost, da se podrobno seznanimo z zgodovino samostanov, bitko pri Waterlooju, pariškim kriminalnim podzemljem, politično zgodovino Francije in celo delovanjem pariške kanalizacije.
Poleg tega obseg romana dopušča veliko več prostora za grajenje napetosti, sploh kar se tiče odnosa med Jeanom Valjeanom in Javertom (bolj je poudarjeno to, kako mora Valjean kot nekdanji kaznjenec bežati pred Javertom), ter natančnejše karakterizacije likov.
Lik revolucionarja Mariusa, v katerega se zaljubi in z njim nazadnje poroči Cosette, je na primer pred srečanjem s Cosette natančno razdelan, spoznamo njegovo celotno družinsko ozadje in vznik revolucionarnih idej, precejšnja razlika pa je tudi med tem, kako sta v knjigi in v muzikalu predstavljena lika Fantine in Éponine.
Fantine v muzikalu po tem, ko je odpuščena iz tovarne, precej hitro postane prostitutka in je malodane zreducirana na to vlogo, medtem ko knjiga natančno izriše njen padec. Od vesele, svobodne, upanja polne mlade ženske, ki po tem, ko zanosi z lahkomiselnim študentom, ta pa jo zapusti, pade na družbeno dno: ker za hčerko ne more skrbeti, jo proti plačilu zaupa zlobnima gostilničarjema Thénardierjema in odtlej trdo dela le še zanjo. Ko jo odpustijo iz tovarne, najprej proda lase in zobe, da bi še naprej lahko skrbela za hčerko. Prostitucija je njena zadnja rešilna bilka, nakar hudo zboli in umre.
Éponine, hči pozneje obubožanih Thénardierjev, je v muzikalu lepa, ranjena duša, ki ne želi ponavljati napak svojih staršev – Mariusu in Cosette celo pomaga, tako da najprej prepreči zasedo tolpe svojih staršev na Valjeanovo hišo, nato pa Cosette prinese Mariusovo pismo. Nazadnje se na barikadah žrtvuje za Mariusa in umre v njegovem naročju.
Knjiga jo precej bolj učinkovito naslika kot manipulativno, grdo, zanemarjeno in propadlo, skratka otroka svojih staršev, ki pa se vseeno 'odkupi', ko umre za svojo neuslišano ljubezen Mariusa. Marius in Éponine v knjigi tudi ne stketa prijateljskih vezi. Éponine ima tako med tistimi, ki so si le ogledali muzikal, več oboževalcev kot med tistimi, ki so jo najprej spoznali v knjižni različici. Obenem pa je njena usoda opomin na to, da se je težko izviti iz nespodbudnega, revnega, strupenega okolja in postati "zgledna" oseba, če daleč naokoli ni nobenega zgleda za to in nikogar, ki bi ti ponudil pomoč.
Marquee TV – svet vrhunskih baletov, oper, gledaliških predstav in dokumentarcev, ekskluzivno pri Telemachu! Oglejte si zdaj.
Kakorkoli: branje in gledanje Nesrečnikov sta dve ločeni, obe nadvse prijetni izkušnji. Vsekakor pa je sporočilo dela jasno razvidno iz obeh virov. In presenetljivo aktualno še danes: družba je uspešna le, ko zaščiti najšibkejše. Če ji to ne uspe, ustvarja nove in nove "nesrečnike" – čeprav danes na malo drugačen način kot v 19. stoletju. Usodi Jeana Valjeana, ki mu uspe po spletu srečnih naključij in zaradi železne volje za seboj pustiti revščino in kriminalno preteklost, ali Cosette, ki jo je Jean Valjean rešil pred propadom, sta namreč prej izjemi kot pravilo. Veliko več ljudi se, tako kot Fantine ali Éponine, zlomi pod težo okoliščin in vda v usodo.
