V pogovoru nam je razkril svoj novi prihajajoči veliki projekt.
V sklopu 73. Ljubljana Festivala se bo med 26. in 29. junijem Preddverje Križank spremenilo v pravi filmski časovni stroj. Kino Križanke se bo poklonil slovenski filmski dediščini z izborom najbolj prepoznavnih in ikoničnih slovenskih filmov, ki odražajo različna obdobja naše kinematografije in še danes nagovarjajo gledalce.
V štirih dnevih bodo pod zvezdnim nebom vsak večer ob 21. uri obudili filmske klasike, ki so oblikovale kulturno podobo Slovenije. Prvi večer bo zaznamovala legendarna romantična komedija Vesna (1953), polna mladostne iskrivosti in prežeta z nostalgijo petdesetih let. Sledil bo film Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica? (1982), politično satirični portret radijskih glasbenikov, razpetih med ljubeznijo do džeza in ideološkim nadzorom povojnega časa. Tretji večer bo posvečen prvemu filmu v samostojni Sloveniji Babica gre na jug (1991), zaključno projekcijo pa bo zaznamoval kultni film Jebiga (2000).
Pred samim začetkom Kina Križanke smo se pogovarjali z idejnim vodjo projekta in priznanim režiserjem Petrom Bratušo. V pogovoru nam je zaupal, kakšni spomini ga vežejo na Križanke in kako trenutno vidi slovenski film. Med drugim nam je tudi razkril svoj veliki prihajajoči projekt.
Kot idejni vodja projekta Kino Križanke v okviru Festivala Ljubljana nam povejte, od kod sama ideja za poklon slovenski filmski dediščini in kakšno je bilo merilo za izbor letošnjega programa?
Mislim, da je ravno ideja o Kino Križankah povezana tudi z merili za izbor. Ko sem doživel premiero lastnega filma Gajin svet 2 v Križankah pred 1500 navdušenimi gledalci, začutil njihove odzive, sem si rekel, da morajo Križanke še kdaj ponuditi tako izkušnjo tudi drugim. Občinstvo je tako premierno projekcijo kot tudi film izjemno lepo sprejelo, in ravno to je bilo tudi merilo, ki me je vodilo pri izboru filmov za poletni Kino Križanke. Iskal sem tiste filme, ki so ob nastanku našli pot do širšega občinstva in ki jih še vedno z veseljem pogledamo. Torej, kot je zapisano v najavi, iskal sem filme, ki so se pozabili postarati.
Kot ste omenili, ste že doživeli filmsko premiero v Križankah leta 2022, in sicer vašega filma Gajin svet 2. Na novinarski konferenci ste dejali, da so Križanke najlepše prizorišče na prostem. Zakaj so za vas tako magične? Katere pomembne prelomnice v vašem življenju so se zgodile prav tam?
Križanke nosijo neko posebno vzdušje, dušo, ki jo obiskovalci vedno začutimo. Zato se mi je zdelo pomembno, da ponudimo tudi slovenskemu filmu to priložnost, da ponovno očara občinstvo. Zagotovo pa mi je dala premiera Gajinega sveta 2 dodaten zagon za uresničitev ideje o poletnem Kinu Križanke.
Izbrali ste tudi film Babica gre na jug. Kako se kot soustvarjalec filma in direktor fotografije spominjate sodelovanja pri filmu Babica gre na jug? Kaj vam je najbolj ostalo v spominu in kaj vam je med samim snemanjem predstavljalo največji izziv?
Bolj ko se čas odmika, bolj se zdi romantično. Tisto, kar je bilo zares nepozabno, je bila naša energija. V glavnem smo bili začetniki, idealistični optimisti, ki nam je verjetno tudi zaradi tega uspelo posneti film v nemogočih finančnih razmerah. Ko je Vinci (Vogue Anžlovar, op. a.) zmagal na japonskem natečaju, so ga vsi uveljavljeni producenti zavrnili zaradi preskromnih sredstev. Takrat je nastopila naša mladost-norost ... in smo šli, z glavo skozi zid. S tem sem verjetno že odgovoril, kaj mi je bilo najlepše in kaj je bil največji izziv na snemanju Babice.
Film Babica gre na jug je ustvaril režiser Vinci Vogue Anžlovar. Sta bila zgolj filmska kolega ali tudi prijatelja? Kako sta bila povezana? Po čem se ga najbolj spominjate?
Pri ustvarjanju filma vedno nastane neka posebna vez, zlasti če je to prvenec. Z Vincijem sva bila od samega začetka kot "ogenj in voda", kot sem že rekel nekje, ki pa sva se nenehno potiskala naprej. Po dveh skupnih filmih nisva več sodelovala, sva si pa v zadnjih letih postajala čedalje bližja. Vinci je imel neverjetno energijo in strast, neustrašnost za početi karkoli in neke vrste predrznost, ki jo nujno potrebuješ v tej industriji. Ta kombinacija pa je včasih tudi eksplozivna ... Vedno pa se ga bom spominjal po Babici in naši neustrašni energiji.
Kako gledate na ta film danes, več kot tri desetletja po nastanku? Vas še vedno nagovarja kot takrat?
Ko smo izpeljali digitalizacijo, film pokazali decembra 2024 v Cankarjevem domu, sem se počutil kot takrat davno na premieri. Občinstvo se je neverjetno lepo odzvalo in mislim, da se nas film, ne glede na datum nastanka pred več kot 33 leti, še vedno dotakne. Zaradi emocij, ki jih nosi, igralcev in zgodbe.
V kakšni kondiciji se vam zdi, da je trenutno slovenski film?
Izjemno sem vesel in hvaležen vsem odločevalcem, da se je končno zgodil premik na bolje in je slovenski film letos dobil dodatna finančna sredstva. Posamezni uspešni preboji bodo zdaj dobili možnost, da ne ostanejo osamljeni primeri posameznikovih nadčloveških prizadevanj. Upam na najboljše.
Nam lahko za konec zaupate, kakšni so vaši prihajajoči projekti?
Konec julija začnemo snemati mladinski film Gajin svet 3, ki bo doživel premiero naslednje leto, upam, da ponovno v Križankah konec poletja. Obenem pa je na razpisu za razvoj projektov tudi scenarij Človek v morju, ki ga je inspiriral padec v morje slovenskega igralca Lotosa Vincenca Šparovca pred mnogo leti.
Vstopite torej v svet slovenskega filma in se prepustite čarobnemu poletnemu večeru, kjer se srečata umetnost in nostalgija. Kino Križanke ponuja edinstveno priložnost za potovanje skozi bogato zgodovino slovenskega filma – brezčasnih klasik in zgodb, ki še danes nagovarjajo gledalce vseh generacij.
