Med 21. junijem in 8. septembrom 2026 se bo Ljubljana znova preobrazila v prizorišče vrhunske umetnosti. 74. Ljubljana Festival bo prestolnico za skoraj tri mesece vzpostavil kot odprto kulturno platformo, na kateri se v premišljenem dialogu srečujejo glasba, gledališče, film, ples in sodobne vizualne prakse.
Na izbranih prizoriščih, kot so Kongresni trg, Poletno gledališče Križank, Cankarjev dom in Slovenska filharmonija, se bodo zvrstili vrhunski domači in mednarodni umetniki. Program, ki premišljeno povezuje tradicijo in sodobnost, nagovarja raznoliko občinstvo ter odpira prostor tako uveljavljenim ustvarjalcem kot novim umetniškim glasovom. 4. marca. ga je v Mestni hiši v Ljubljani predstavil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek. Častni gost konference je bil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, govorci pa so bili tudi večji sponzorji 74. Ljubljana Festivala.
Ob tem je še povabil vse, da se 27. 8. 2026 v Cankarjevem domu udeležijo koncertne prireditve Richard Strauss: Don Kihot v izvedbi edinstvenega simfoničnega orkestra ADDA Simfonica Alicante. Prav ta dogodek po potekal pod pokroviteljstvom podjetja Telemach.
VRHUNSKI SAUVIGNON IN UMETNOST V SRCU LJUBLJANE
Salon Sauvignon, festival vina in umetnosti, ki že dvanajsto leto povezuje vrhunske pridelovalce te prepoznavne sorte, letos prvič prihaja v Ljubljano. Po uspešnih izvedbah na Ptuju se bo dogodek v ambientu Križank razširil v prestolnico ter ponudil edinstveno srečanje vinske kulture in umetnosti. Obiskovalci bodo lahko okušali sauvignone z najpomembnejših vinorodnih območij Slovenije, Avstrije, Hrvaške in širše Evrope. Dogodek bo tako ponudil redko priložnost za neposredno primerjavo slogov ter poglobljeno razumevanje te sorte. Večer dopolnjuje vrhunska kulinarika, ki jo soustvarja Janez Bratovž, eden ključnih protagonistov sodobne slovenske gastronomije. Dogajanje bo sklenil koncert akordeonista Marka Hatlaka, ki s svojo izraznostjo povezuje klasično in sodobno glasbo.
(petek, 29. 5., ob 15.00, Poletno gledališče Križank)
NAJVEČJI MUZIKALNI HIT SE VRAČA V KRIŽANKE
Muzikal Mamma Mia! se po več kot desetletju vrača na oder Križank v prenovljeni slovenski produkciji, ki je že ob prvi uprizoritvi navdušila občinstvo in razprodala številne ponovitve. Režijo podpisuje Jug Radivojević, glasba in besedila pa temeljijo na brezčasnih uspešnicah legendarne skupine ABBA. Muzikal združuje lahkotnost, humor in čustveno globino ter z glasbo odpira teme ljubezni, identitete in medgeneracijskih odnosov. Posebnost predstave je energija igralske zasedbe, ki vzpostavlja neposreden stik z občinstvom in pogosto briše mejo med odrom in gledalci. Ambient Križank dodatno poudari sredozemsko vzdušje zgodbe, zaradi česar predstava presega klasično odrsko uprizoritev in postane celovit poletni spektakel pod zvezdami.
(petek, 5. 6., ob 20.30, in 4. 9., ob 20.00, Poletno gledališče Križank)
KINO KRIŽANKE: MAJHNI FILMI, VELIKE ZGODBE
Kino Križanke ostaja zvest svoji usmeritvi – predstavljanju filmov z močno avtorsko vizijo, ki pogosto nastajajo zunaj velikih produkcijskih sistemov. Festival malih kinematografij poudarja, da moč filma izhaja iz zgodbe, pogleda in avtentičnosti, ne pa iz velikosti proračuna. Na sporedu bodo trije žanrsko različni filmi – od intimnih osebnih pripovedi do lahkotnejših, a vsebinsko prodornih zgodb ter napetih kriminalnih naracij. Vsak prinaša specifičen pogled, saj odpira svoj svet, zaznamovan s kulturnim kontekstom, iz katerega izhaja, in ponuja drugačen pogled na sodobno družbo.
(torek–četrtek, 9.–11. 6., ob 21.00, Poletno gledališče Križank)
GLASBA NA REKI: LJUBLJANICA KOT KONCERTNI ODER
Cikel koncertov na reki Ljubljanici že enajsto leto oživlja zgodovinsko tradicijo glasbenega dogajanja na vodi in v mestno središče prinaša edinstveno zvočno-ambientalno izkušnjo. Ljubljanica se za nekaj dni spremeni v oder, kjer se srečujejo glasba, arhitektura in narava. Koncerti združujejo sprehajalce, mimoidoče in zvesto festivalsko občinstvo v edinstveno urbano izkušnjo, v kateri reka ne nastopa le kot prizorišče, temveč kot aktivni del umetniškega doživetja.
(sreda–petek, 17.–19. 6., Ljubljanica)
VELIČASTNA OTVORITEV S PUCCINIJEVO OPERNO MOJSTROVINO
Festival se bo odprl z opero Turandot skladatelja Giacoma Puccinija v izvedbi Opere Baleta SNG Maribor. Delo, ki slovi po znameniti ariji Nessun dorma, slavi stoletnico prve uprizoritve in sodi med najveličastnejše operne partiture 20. stoletja. Kongresni trg bo za en večer postal monumentalno operno prizorišče na prostem. Tokratno režijo, scenografijo in koreografijo podpisuje Filippo Tonon, dirigentsko palico pa bo prevzel Simon Krečič. V naslovni vlogi bo nastopila Rebeka Lokar, v vlogi Kalafa pa bo Jusif Ejvazov, eden vodilnih tenoristov današnjega časa. Opera združuje razkošno vizualno podobo, orkestrsko bogastvo in izrazito dramatičnost. Ker produkcija vsebuje močne vokalne interpretacije in razkošno scenografijo, ustvarja izrazito čutno gledališko izkušnjo. Otvoritveni večer tako napoveduje ambiciozen, mednarodno usmerjen festivalski program.
(nedelja, 21. 6., ob 21.00, Kongresni trg)
NEISHA PRAZNUJE 20 LET USTVARJALNE POTI
Priznana slovenska glasbenica Neisha bo z jubilejnim koncertom proslavila dve desetletji samostojne glasbene poti. Večer bo imel izrazito simbolni pomen, saj se vrača na oder Križank, kjer se je njena kariera začela in kjer je prvič stopila pred širše občinstvo. Koncert bo zasnovan kot glasbeno potovanje skozi njen opus – od prvih uspešnic, ki so zaznamovale slovenski prostor, do novejših skladb, v katerih se kažeta umetniška zrelost in osebna preobrazba. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in svojega benda bo ustvarila bogato zvočno podobo, ki združuje elemente popa, soula in klasične glasbe. Večer bo poln izrazite pripovednosti in neposrednega stika z občinstvom, kar daje koncertu intimno, a hkrati slavnostno razsežnost.
(petek, 26. 6., ob 21.00, Poletno gledališče Križank)
PIONIR ELEKTRONSKE GLASBE NA ODRU KRIŽANK
Na oder Križank se vrača Miha Kralj, pionir slovenske elektronske glasbe, ki je s svojim ustvarjanjem zaznamoval začetek tega žanra v širšem regionalnem prostoru. Njegov legendarni album Andromeda iz leta 1980 velja za enega prvih elektronskih albumov v nekdanji Jugoslaviji in je pomemben mejnik v razvoju sodobne glasbe pri nas. Kralj je s sintetizatorji ustvaril samosvoj zvočni jezik, ki presega čas in žanrske okvire ter še danes deluje presenetljivo sodobno.
(nedelja, 28. 6., ob 21.00, Poletno gledališče Križank)
POLETNA NOČ V ZNAMENJU OTA PESTNERJA
Tradicionalni koncert Poletna noč bo posvečen življenjskemu jubileju Ota Pestnerja, ene ključnih osebnosti slovenske zabavne glasbe. Ob 70-letnici glasbene legende bodo zazvenele njegove najbolj prepoznavne skladbe v novih, bogatih orkestrskih priredbah. Oto Pestner je eden redkih umetnikov, ki je enako uspešno deloval kot solist, član vokalnih skupin in avtor glasbe. Njegove pesmi so zaznamovale več generacij poslušalcev in pogosto postale del kolektivnega spomina. Simfonični orkester RTV Slovenija in Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla bosta spremljala številne priznane vokalne soliste. Dogodek bo prepletel nostalgijo, vrhunske izvedbe in praznovanje izjemne glasbene poti, ki je pomembno oblikovala slovenski prostor.
(torek, 30. 6., ob 20.45, Kongresni trg)
INTIMNA DRAMSKA IZPOVED V KRIŽEVNIŠKI CERKVI
Predstava Brezmadežna, nastala po romanu Marijin testament pisatelja Colma Tóibína, prinaša prefinjeno in pretresljivo reinterpretacijo ene najbolj znanih zgodb zahodne civilizacije. Izstopa po minimalistični, a izjemno intenzivni odrski postavitvi, kjer je v ospredju igralska interpretacija. Besedilo ponuja redko perspektivo svetopisemske zgodbe, ki jo gledalec doživlja skozi osebno, skoraj intimno izpoved. Režijo podpisuje Livija Pandur, ki nadaljuje prepoznavno poetiko gledališča Tomaža Pandurja – vizualno sugestivno, simbolno bogato in čustveno intenzivno. Gre za eno najmočnejših sodobnih slovenskih gledaliških produkcij. Vlogo Marije interpretira Nataša Matjašec Rošker z izjemno osebno in pretresljivo odrsko prisotnostjo.
(četrtek, 2. 7., ob 20.00, Križevniška cerkev)
USTVARJALNI DIALOG UMETNIKOV Z VSEGA SVETA
XXIX. Mednarodna likovna kolonija festivala tudi letos odpira ustvarjalni dialog med umetniki iz različnih kulturnih okolij. Pod umetniškim vodstvom Toma Vrana se bodo Križanke preobrazile v odprt ustvarjalni prostor, sam projekt pa se osredotoča na raziskovanje sodobnih likovnih praks in medijev. Kolonija spodbuja mednarodno izmenjavo idej, povezovanje in refleksijo sodobne umetnosti, nastala dela pa bodo predstavljena na zaključni razstavi v Viteški dvorani Križank. Projekt tako presega zgolj ustvarjalni proces in postaja pomemben razstavni in družbeni dogodek.
(nedelja–petek, 5.–10. 7., Križanke)
MALA LIKOVNA AKADEMIJA – USTVARJALNI TEDEN ZA OTROKE
V Plečnikovih Križankah bo potekal teden, poln ustvarjalnosti, igre in raziskovanja, v katerem bodo otroci pod strokovnim vodstvom mentoric Eme Kobal in Klare Kracina odkrivali različne likovne tehnike in materiale. Vsak dan prinaša novo pustolovščino: od tridimenzionalnih žuželk, unikatnih živalskih portretov, lutk iz papirnatih zvitkov do eksperimentiranja z grafiko na tetrapak embalaži. Ustvarjalni proces spodbuja domišljijo, kombiniranje materialov in igro, ki obogati otroško ustvarjanje. Teden se bo sklenil z razstavo, na kateri bodo mladi umetniki razstavili svoja edinstvena dela pred družino, prijatelji in ljubitelji umetnosti.
(ponedeljek–petek, 6.–10. 7., Križanke)
MUZIKAL EVITA V NOVI PRODUKCIJI
Po odmevnem uspehu na domačem odru se muzikal Evita v produkciji SNG Maribor seli v Križanke. Muzikal se izvaja tako pogosto, da so imetniki avtorskih pravic pri odobravanju novih produkcij posebej zadržani, kar dodatno poudarja pomen mariborske postavitve. Prav zato je še toliko pomembneje, da je režiserka Svetlana Dramlić prejela priložnost za novo interpretacijo, ki temelji na izraziti avtorski viziji. Pri tem jo je vodilo temeljno načelo gledališča: ustvarjanje odrske magije, ki presega zgolj pripoved in vzpostavlja močan čustveni stik z gledalcem. V vlogi te kompleksne zgodovinske figure bo nastopila vsestranska sopranistka Sabina Cvilak, njenega moža Juana Peróna pa bo upodobil Mike Sterling, eden vidnejših umetnikov muzikala z bogatimi mednarodnimi izkušnjami.
(ponedeljek, sreda in petek, 6., 8., 10. in 13. 7., ob 21.00, Poletno gledališče Križank)
JAZZ POKLON DVEMA GLASBENIMA IKONAMA
Na festivalski oder prihajata vrhunska jazzovska ustvarjalca, trobentač Terence Blanchard in saksofonist Ravi Coltrane, ki bosta s projektom E-Collective oblikovala poklon dvema ključnima osebnostma jazzovske zgodovine – Milesu Davisu in Johnu Coltranu. Koncert ob stoti obletnici njunega rojstva presega klasično retrospektivo in se usmerja v sodobno reinterpretacijo njune glasbene zapuščine. Program temelji na improvizaciji, ustvarjalni svobodi in novih aranžmajih, ki izhajajo iz izvirnih motivov, a jih postavljajo v sodoben kontekst. Večer bo zaznamovan z izrazito energijo, virtuoznostjo in dialogom med tradicijo ter sodobnimi tokovi jazza, ki še danes črpajo navdih iz njunega revolucionarnega dela.
(torek, 7. 7., ob 21.30, Poletno gledališče Križank)
FRANCOSKA OPERA V KONCERTNI IZVEDBI
Opera Samson in Dalila skladatelja Camilla Saint-Saënsa bo na festivalu zazvenela v koncertni obliki, ki v ospredje postavlja glasbo, vokalno izraznost in subtilno interpretacijo. Pod vodstvom uglednega dirigenta Charlesa Dutoita, enega vodilnih interpretov francoske glasbe, bodo nastopili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter mednarodno uveljavljeni solisti. Vlogo Dalile bo oblikovala Marie-Nicole Lemieux, znana po izraziti vokalni barvi in odrski prepričljivosti, Samsona pa bo upodobil Nikolai Schukoff, ki slovi po interpretacijah zahtevnega opernega repertoarja. Zasedbo dopolnjujeta Jean-François Lapointe in Jean Teitgen. Delo, zasnovano na svetopisemski zgodbi o usodni ljubezni med Samsonom in Dalilo, razpira močne kontraste med intimnimi notranjimi boji in monumentalnimi zborovskimi prizori.
(četrtek, 9. 7., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
WE WANT MILES! – STOTA OBLETNICA ROJSTVA LEGENDE
Projekt We Want Miles! je posvečen stoti obletnici rojstva Milesa Davisa, enega najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja, ki je s svojo vizijo odločilno preoblikoval razvoj jazza. Na odru bodo nastopili njegovi ključni sodelavci, med njimi Marcus Miller, Mike Stern in Bill Evans, ob njih pa še vrhunska mednarodna zasedba glasbenikov, ki so soustvarjali Davisov prepoznavni zvočni svet. Dogodek nosi tudi poseben simbolni pomen, saj mineva več kot tri desetletja od njegovega edinega nastopa v Sloveniji, ki še danes velja za enega ključnih trenutkov domače jazzovske zgodovine. We Want Miles! tako ni le retrospektiva, temveč energična in aktualna koncertna izkušnja, ki povezuje dediščino in sedanjost ter je eden osrednjih jazzovskih vrhuncev poletja.
(torek, 14. 7., ob 21.30, Poletno gledališče Križank)
OPERNA KLASIKA V IZVEDBI GLEDALIŠČA LA FENICE
Beneško Gledališče La Fenice gostuje z opero Seviljski brivec Gioachina Rossinija, eno najbolj priljubljenih komičnih oper v zgodovini. Zgodba o iznajdljivem Figaru, zaljubljenem grofu Almavivi in bistri Rosini se razvija skozi spletke, preobleke in komične zaplete, ki jih Rossini nadgradi z izjemno melodičnostjo, ritmično živahnostjo in natančno dramaturško gradnjo. Produkcija prinaša svežo in vizualno premišljeno interpretacijo klasičnega dela pod režijskim vodstvom Bepija Morassija, ob tem pa ohranja spoštovanje do tradicije, iz katere opera izhaja. Posebno težo daje dogodku gostovanje Gledališča La Fenice, ene najuglednejših opernih hiš na svetu, katere bogata zgodovina – zaznamovana tudi z večkratnim ponovnim rojstvom po uničujočih požarih – simbolno odseva vztrajnost in vitalnost operne umetnosti.
(sreda in četrtek, 15. in 16. 7., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
OD TRADICIJE DO OSEBNE INTERPRETATIVNE ZRELOSTI
Španski pianist Leo de María bo oblikoval recital, ki povezuje vrhunce klavirskega repertoarja od pozne romantike do 20. stoletja ter razkriva širok razpon pianistične izraznosti. Program se odpira s skladbo Ljubezen in smrt iz suite Goyeve slikanice skladatelja Enriqueja Granadosa, navdihnjene s slikarskim svetom Francisca Goye. Sledi virtuozna fantazija Po branju Danteja skladatelja Franza Liszta, ki s svojo zvočno razsežnostjo ustvarja skoraj simfonično izkušnjo. Drugi del večera prinaša Sonato št. 8 Sergeja Prokofjeva, eno najobsežnejših del cikla »vojnih sonat«, v kateri se prepletajo notranja napetost, ritmična ostrina in izrazita emocionalna globina. Leo de María s svojo interpretacijo združuje tehnično briljanco, izrazno natančnost in poglobljeno muzikalno razumevanje.
(petek, 17. 7., ob 20.00, Križevniška cerkev)
NOVE GENERACIJE VRHUNSKIH GLASBENIKOV
Mojstrski tečaji Festivala Ljubljana tudi letos združujejo vrhunske pedagoge in mlade glasbenike z vsega sveta v intenzivnem izobraževalnem procesu. Umetniški vodja projekta je Branimir Slokar, ki že vrsto let soustvarja enega najprepoznavnejših poletnih glasbeno-izobraževalnih programov v regiji. Udeleženci bodo pod vodstvom priznanih profesorjev – med njimi so Felix Renggli, Radovan Vlatković, Reinhold Friedrich in številni drugi – izpopolnjevali svoje znanje z individualnim delom in komornim muziciranjem. Program vključuje tudi javne koncerte študentov v Križevniški cerkvi, kjer se mladi umetniki predstavijo občinstvu. Tečaji ustvarjajo prostor za izmenjavo znanja, mednarodno povezovanje in umetniško rast.
(nedelja–nedelja, 26. 7.–9. 8., Glasbena šola Vič-Rudnik, Akademija za glasbo UL)
DIALOG ROMANTIKE IN VIRTUOZNOSTI
Zasedba Ensemble Dissonance združuje vrhunske slovenske komorne glasbenike, ki jih povezujeta raziskovalni pristop k repertoarju in sodelovanje z izjemnimi mednarodnimi solisti. Tokrat se jim pridružujeta vrhunska umetnika z bogato mednarodno kariero, violinist Vadim Repin in pianist Peter Laul. Program povezuje glasbo poznega romantizma, v kateri se komorna zasedba razširi v izrazno bogato strukturo. Variacije na temo Čajkovskega Antona Stepanoviča Arenskega delujejo kot intimni poklon učitelju, medtem ko lirična govorica Čajkovskega razkriva melodično neposrednost. Ravelova rapsodična skladba prinaša izrazito virtuoznost in barvitost, navdihnjeno z romskim idiomom. Vrhunec večera je razkošni koncert Ernesta Chaussona, ki združuje orkestralno širino in komorno občutljivost.
(ponedeljek, 27. 7., ob 20.00, Unionska dvorana, Grand hotel Union)
MADŽARSKA VIRTUOZNOST IN EVROPSKI KLASICIZEM
Komorni orkester Franza Liszta že desetletja velja za enega osrednjih madžarskih ansamblov, znanega po slogovni natančnosti in izrazni jasnosti. Solist večera bo violinist Kirill Troussov, ki ga je že zgodaj podprl legendarni Yehudi Menuhin. Madžarska zasedba bo nastopila pod vodstvom violončelista in dirigenta Istvána Várdaia, pod njegovim vodstvom pa razvija dinamičen in sodoben pristop k interpretaciji. Tokratni program združuje klasični in romantični repertoar, ki izpostavlja virtuoznost in slogovno raznolikost ansambla. Večer odpira uvertura iz opere Figarova svatba Wolfganga Amadeusa Mozarta, sledi znameniti Mendelssohnov violinski koncert, v drugem delu zazvenijo Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega. Program se zaključi z madžarsko obarvanimi deli Franza Liszta in Johannesa Brahmsa.
(torek, 28. 7., ob 20.00, Unionska dvorana, Grand hotel Union)
MED KLASIKO IN FILMSKO POETIKO
Flavtistka Jurka Zoroja oblikuje večer, ki presega tradicionalne programske okvire in povezuje klasično glasbo s sodobnimi vplivi. Ob njej nastopajo vrhunski glasbeniki, ki delujejo v mednarodnem prostoru in slovenskem glasbenem okolju. Program vključuje novo delo slovenskega skladatelja Janija Goloba, kar na koncertu poudarja sodobno ustvarjalnost. V drugem delu večera se glasba odpre širšemu občinstvu z deli filmskih velikanov, kot sta John Williams in Ennio Morricone. Njuna glasba, ki je zaznamovala filmsko zgodovino, v koncertnem prostoru zaživi kot samostojna umetniška izkušnja.
(sreda, 29. 7., ob 20.00, Križevniška cerkev)
FOLÍA SKOZI ČAS
Kvintet KamBrass, zmagovalec Mednarodnega tekmovanja Festivala Ljubljana – Trobilni kvinteti in kvarteti 2025, je ena najbolj prodornih mladih trobilnih zasedb. Ansambel iz Barcelone je prepoznaven po radovednosti, slogovni širini in programski prožnosti. Njihov program temelji na zgodovinski temi La Folía, ki jo interpretirajo v različnih glasbenih obdobjih. Osrednje delo večera je cikel Jana Bacha, ki motiv razvija v sodobni variacijski obliki. Program vključuje tudi renesančne in baročne skladbe, ki prikazujejo razvoj teme skozi zgodovino. Dela Manuela de Falle prinašajo elemente plesnosti in dramatičnosti. Poseben poudarek ima sodobna skladba Garazija Zabalete, napisana posebej za ansambel.
(četrtek, 30. 7. ob 20.00, Križevniška cerkev)
BARVE KOMORNEGA IZRAZA
Mednarodno uveljavljeni flavtist Felix Renggli in hornist Radovan Vlatković oblikujeta večer prefinjene komorne glasbe, saj v raznolikem repertoarju raziskujeta barvne možnosti svojih instrumentov, na odru pa se jima bosta pridružila tudi pianista Maja Klinar in Thomas Haberlah. Program povezuje raznoliko komorno literaturo od poznega 19. do 20. stoletja. Dela Camilla Saint-Saënsa in Francisa Poulenca prinašajo liričnost in eleganco. Skladbe iz 20. stoletja razkrivajo širši spekter izraznih možnosti, medtem ko virtuozne fantazije poudarjajo tehnično zahtevnost. Program vključuje tudi vplive operne tradicije, zlasti z Verdijevimi temami. Zaključek večera prinaša impresionistično zvočnost in barvno subtilnost.
(petek, 31. 7., ob 20.00, Križevniška cerkev)
ROMANTIČNI TRIO VEČERA
Trije vrhunski glasbeniki – Janez Podlesek, Karmen Pečar Koritnik in Aleksandar Serdar – bodo pričarali komorni večer s programom, ki razkriva bogastvo romantičnega glasbenega izraza. Program odpira Ludwig van Beethoven s svojim igrivim in virtuoznim Triom »Gassenhauer«, v katerem že odmevajo poteze njegovega prepoznavnega slogovnega razvoja. Sledi izrazito lirični in dramatično obarvani trio Carla Marie von Webra, ki razkriva skladateljevo manj znano, a izrazno bogato komorno ustvarjanje, prežeto z romantično napetostjo in melanholijo. Večer sklene eden vrhuncev komorne literature – razkošno zasnovani trio Franza Schuberta, v katerem se prepletata spevna melodika in subtilna notranja dramaturgija.
(torek 4. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
MED ROMANTIKO IN SODOBNOSTJO
Komorni večer štirih vrhunskih glasbenikov – violista Hartmuta Rohdeja, oboista Emanuela Abbühla ter pianista Kena Nakasaka in pianistke Kimiko Imani – razpira širok slogovni razpon od poznoromantične intime do drznih sodobnih izrazov. Lirična in zvočno prefinjena glasba Roberta Kahna ter spevne miniature Felixa Mendelssohna Bartholdyja vzpostavljajo mehko romantično osnovo, ki jo nato preseka radikalna raziskovalna govorica Luciana Beria v njegovi znameniti sekvenci za oboo. Program nadgrajujeta sodobno delo Przemysława Pujaneka in ekspresivna komorna poetika Augusta Klughardta, ki s svojo zvočno barvitostjo sklene večer.
(sreda, 5. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
ZGODBA O VOJAKU
Zasedba vrhunskih mednarodnih glasbenikov – violinistke Latica Honda-Rosenberg, kontrabasista Ricka Stotijna, klarinetista Harrija Mäkija, fagotista Oleja Kristiana Dahla, trobentača Reinholda Friedricha, pozavnista Branimirja Slokarja, tolkalistke Petre Vidmar, pianistk Eriko Takezava in Zsuzse Bálint – ter karizmatični pripovedovalec Boris Ostan ustvarjajo večplastno predstavo L’histoire du soldat. Vrhunec večera bo Igor Stravinski s svojo znamenito Zgodbo o vojaku, ki v zameno za bogastvo proda svojo dušo. Delo združuje elemente različnih glasbenih slogov in pripoveduje univerzalno zgodbo o skušnjavi, usodi in človeški krhkosti.
(četrtek, 6. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
ŠTIRI ZGODBE HARMONIKE
4 Bellows 4 Tales so glasbeniki z različnim izvajalskim in estetskim ozadjem: Stefano Bembi, Zoran Lupinc, Maurizio Marchesich in Imad Saletović. Kvartet harmonik razpira presenetljivo raznolik zvočni svet, v katerem se srečujejo barok, romantika, ljudska tradicija in sodobna glasba. Program sega od baročnih mojstrovin Johanna Sebastiana Bacha in Wolfganga Amadeusa Mozarta do romantičnih in filmskih zvočnih svetov Giacoma Puccinija in Urbana Kodra ter sodobnih del in tanga Astorja Piazzolle. Ansambel s svojo tehnično virtuoznostjo in izrazno širino ustvarja dinamičen koncert, ki presega pričakovanja ter harmoniko predstavi kot enega najbolj vsestranskih glasbil današnjega časa.
(ponedeljek, 10. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
TITAN KOT SVET
Ensemble Dissonance pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica in z baritonistom Domnom Križajem ustvarja interpretacijo, ki združuje analitično jasnost in izrazno intenzivnost. Mahlerjev glasbeni svet se v komorni preobleki razkrije v novi, intimnejši luči. Program izhaja iz skladateljeve tesne povezanosti z Ljubljano ter ponuja poglobljen vpogled v njegovo zgodnje ustvarjanje. Od liričnega stavka Blumine do čustveno nabitih samospevov iz cikla Vandrovčeve pesmi se večer razvija proti monumentalni Simfoniji št. 1 »Titan«, predstavljeni v prefinjeni komorni priredbi.
(torek, 11. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
ZVOČNE POKRAJINE NONETA
Berlinski nonet združuje devet vrhunskih glasbenikov, med katerimi jih večina deluje v orkestru Berlinski filharmoniki, preostali pa sodelujejo z uglednimi evropskimi ansambli in festivali. Gre za umetnike z izrazitim solističnim profilom, ki v komorni zasedbi oblikujejo izjemno prefinjen in hkrati živ zvočni dialog. Program koncerta je zasnovan kot pregled različnih slogovnih obdobij, od zgodnjega 19. stoletja do sodobnosti, ter poudarja ravnotežje med individualnim izrazom in kolektivno zvočno celoto.
(sreda, 12. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
HARFNA ZVOČNA TAPISERIJA
Slovenski kvartet harf SIH4rps predstavlja mlajšo komorno zasedbo, ustanovljeno leta 2024, ki združuje štiri uveljavljene harfistke iz slovenskega prostora. Na koncertu bodo zazveneli priredbe, kot so Prihod kraljice iz Sabe Georga Friedricha Händla ter izbrani odlomki iz Hrestača Petra Iljiča Čajkovskega. Program vključuje tudi impresionistični repertoar, med drugim Vodne igre Maurica Ravela in dele Male suite Clauda Debussyja. Zaključuje ga Adiós Nonino Astorja Piazzolle, ki vnaša elemente tanga. Posebno vlogo imajo dela slovenskih skladateljev: Ljudska bagatela Tineta Beca, Svilena pot Marie Gamboz ter Povodni mož Aleksandre Naumovski Potisk, ki razširjajo sodobni repertoar za harfni kvartet.
(četrtek, 13. 8., ob 20.00, Križevniška cerkev)
MLADI OPERNI GLASOVI NA PROFESIONALNEM ODRU
Profesionalna operna akademija Pehlivanian (PPOA) predstavlja edinstven model glasbenega izobraževanja, v katerem se mladi pevci in dirigenti ne izpopolnjujejo zgolj v učilnicah, temveč z neposredno odrsko prakso. Ustanovitelj in umetniški vodja akademije, George Pehlivanian, je mednarodno uveljavljen dirigent z bogatimi izkušnjami, ki jih prenaša na novo generacijo izvajalcev. Tokrat se bodo predstavili z opero Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija, ki mladim glasovom ponuja idealno priložnost za razvoj belcantistične tehnike, izrazne gibkosti in igralske prepričljivosti. Delo zahteva natančno fraziranje, lahkotnost vokalne linije in občutek za komični timing – vse to pa so elementi, ki jih akademija sistematično razvija.
(petek, 14. 8., ob 20.00, Slavnostna dvorana, Narodna galerija)
TANGO OPERA
María iz Buenos Airesa ni klasična opera, temveč »tango operita«, preplet glasbe, poezije in odrske sugestije, ki briše meje med koncertom, gledališčem in ritualom. V središču je María, ženska in hkrati simbol mesta, utelešenje njegove strasti, nasilja, lepote in melanholije. Njena zgodba se kaže v fragmentiranih prizorih, polnih poetičnih podob, v katerih odsevajo teme identitete, usode in ponovnega rojstva. Bandoneon kot osrednji instrument ne deluje le kot spremljava, temveč nosilec emocionalnega jedra, ki vodi poslušalca skozi svet strasti, izgube in ponovnega rojstva. Koncertna izvedba združuje vrhunske glasbenike pod vodstvom priznanega bandoneonista Marcela Nisinmana. V vlogi Maríe nastopa mezzosopranistka Luciana Mancini, ob njej pa tango pevec Rubén Peloni in pripovedovalec Daniel Bonilla-Torres. Skupaj ustvarjajo sugestivno glasbeno-gledališko izkušnjo, ki presega klasično koncertno formo.
(ponedeljek, 17. 8., ob 20.30, Poletno gledališče Križank)
DIALOG STOLETIJ
Ime Johann Sebastian Bach že več kot dve stoletji predstavlja enega najvišjih idealov glasbene umetnosti. Njegova glasba, ukoreninjena v baročni tradiciji, presega čas in prostor ter ostaja neizčrpen vir navdiha za generacije skladateljev. Večer Brezčasni Bach vzpostavlja prefinjen in premišljen dialog med Bachovo glasbo ter ustvarjalnostjo 20. in 21. stoletja. Ensemble Dissonance, ena najvidnejših slovenskih komornih zasedb, s svojo interpretacijo razkriva bogastvo teh dialogov. Pod vodstvom violinista in dirigenta Sergeja Krilova, ki slovi po izrazni širini in tehnični izpopolnjenosti, zaživi večer kot premišljena celota, v kateri se različni glasbeni svetovi zlivajo v enoten umetniški lok.
(torek, 18. 8., ob 20.00, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)
ELEGANCA KLASICIZMA IN ZVOČNA BARVITOST ROMANTIKE
Münchenska komorna filharmonija Dacapo prinaša program, ki prefinjeno prepleta eleganco klasicizma z izraznimi poudarki poznejših slogov. Pod umetniškim vodstvom dirigenta Franza Schottkyja in s sodelovanjem violončelista Ettora Pagana se večer razvije kot dialog med orkestrom in solistom. Program razkriva večplastnost klasičnega repertoarja: od operne vitalnosti zgodnjih uvertur Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki že v skladateljevi mladosti kažejo izjemno dramaturško občutljivost, do izrazne jasnosti in formalne popolnosti Josepha Haydna, čigar koncert za violončelo ostaja eno temeljnih del repertoarja.
(sreda, 19. 8., ob 18.00, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)
STRAST IN RITEM
Projekt Momento Cigano Extended kitarista Tea Collorija izhaja iz tradicije gypsy swinga, ki jo je zaznamoval Django Reinhardt. Glasba temelji na avtorskem materialu, ki združuje swing, jazz in elemente popularne glasbe, ter na dialogu med improvizacijo in natančno strukturiranimi aranžmaji, kar ustvarja občutek spontane, a hkrati premišljene celote. Posebnost projekta je njegova neposredna odrska energija, ki presega žanrske okvire in poslušalca potegne v živahen tok ritma, melodije in skupinskega muziciranja. Večer je praznik svobode glasbenega izraza, virtuoznosti in komunikacije med glasbeniki.
(sreda, 19. 8., ob 20.30, Poletno gledališče Križank)
EVROPSKI IN KITAJSKI REPERTOAR
Simfonični orkester iz Wuxija, ena najmlajših, a hitro razvijajočih se zasedb na azijski glasbeni sceni, pod vodstvom dirigenta Daye Lina prinaša program, ki vzpostavlja dialog med evropsko klasično tradicijo in sodobno kitajsko ustvarjalnostjo. Kot solista se bosta predstavila tenorist Xue Haoyin in Zhang Qianyuan na tradicionalnem pihalu suona, ki s svojo izrazno barvo prinaša poseben zvočni kontrast orkestru. Osrednji del programa zavzema Simfonija št. 1 Johannesa Brahmsa, monumentalno delo, ki je nastajalo več kot dve desetletji in je eden ključnih mejnikov simfonične literature. V njem se zrcali dialog s tradicijo Ludwiga van Beethovna, obenem pa tudi Brahmsova osebna umetniška identiteta.
(četrtek, 20. 8., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
ŠERBEDŽIJEVA GLASBA IN POEZIJA
Rade Šerbedžija je ena najprepoznavnejših umetniških osebnosti prostora nekdanje Jugoslavije, ki že desetletja združuje gledališče, film, glasbo in poezijo. Njegovi koncerti niso klasični glasbeni nastopi, temveč preplet avtorske interpretacije, pripovedi in osebnega izraza, ki ustvarja intimno in neposredno odrsko izkušnjo. Tokratni večer je Šerbedžija poimenoval Jesen stiže, dunjo moja, ki nosi naslov ene njegovih najbolj prepoznavnih pesmi. Ob spremljavi zasedbe Zapadni kolodvor ter gostov, med katerimi izstopa violinistka, pevka in skladateljica Yvette Holzwarth, se koncert razvija kot preplet različnih glasbenih vplivov – od balkanske tradicije do jazza, flamenka in kantavtorske poetike. Šerbedžijeva glasba in poezija izhajata iz osebne izkušnje, zaznamovane tudi z zgodovinskimi prelomi, zato nosita posebno čustveno težo. Njegove interpretacije združujejo melanholijo, humor in refleksijo časa, kar ustvarja občutek bližine in avtentičnosti.
(sobota, 22. 8., ob 20.30, Poletno gledališče Križank)
BREZČASNA TRAGEDIJA V SODOBNEM PLESNEM JEZIKU
Balet Romeo in Julija skladatelja Sergeja Prokofjeva velja za eno najizrazitejših glasbeno-scenskih del 20. stoletja, ki združuje literarno dediščino Williama Shakespeara z izjemno orkestrsko govorico. V tej uprizoritvi glasbeno podobo soustvarja Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom dirigenta Josepa Vicenta, kar daje predstavi izrazito zvočno razsežnost in poudarja dramatične poudarke partiture Prokofjeva. Klasična zgodba o tragičnih ljubimcih se razpira s sodobnim koreografskim izrazom, ki v ospredje postavlja telesnost, čustveno intenzivnost in notranjo dinamiko odnosov. Španska koreografinja Asun Noales, ustanoviteljica skupine OtraDanza, zgodbo interpretira s sodobnim plesnim jezikom, ki presega narativno pripoved in se osredotoča na občutja, napetosti ter krhkost medosebnih vezi. Romeo in Julija v tej postavitvi ni le pripoved o ljubezni, temveč tudi razmislek o usodi, konfliktu in neizogibnosti človeških odločitev, ki ostajajo aktualne tudi v sodobnem času.
(ponedeljek in torek, 24. in 25. 8., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
UMETNOST, KI POVEZUJE
Projekt Predani korakom je ganljiva in navdihujoča plesna pobuda, ki presega okvire klasičnega odrskega ustvarjanja in umetnost postavlja v središče človeškega povezovanja. V sodelovanju z ustanovami, kot je URI Soča, združuje otroke v rehabilitaciji ter njihove vrstnike brez gibalnih omejitev v skupnem ustvarjalnem procesu. Pod vodstvom koreografinje Jane Kovač Valdés udeleženci na intenzivnih delavnicah razvijajo gibalne spretnosti, samozavest in občutek za skupinsko ustvarjanje.
(sreda, 26. 8., ob 18.00, Poletno gledališče Križank)
NOVA ZVOČNA KONSTELACIJA
Na Ljubljana Festival prvič prihaja legendarni dirigent John Eliot Gardiner, ena ključnih osebnosti historične izvajalske prakse, ki je s svojim delom odločilno zaznamoval razumevanje baročne, klasicistične in romantične glasbe. Tokrat se predstavlja z novim umetniškim projektom The Constellation, ki združuje orkester in zbor v raziskovanju glasbenega repertoarja od preteklosti do sodobnosti. Osrednje delo večera bo Pesem usode skladatelja Johannesa Brahmsa, ki na besedilo Friedricha Hölderlina razmišlja o razmerju med božanskim in človeškim svetom. Skladba prepleta lirične in dramatične razsežnosti ter z glasbo odpira vprašanja minljivosti, usode in smisla bivanja. Večer obljublja izjemno zvočno izkušnjo, ki združuje intelektualno poglobljenost in čustveno intenzivnost ter je eden od vrhuncev simfoničnega programa festivala.
(sreda, 26. 8., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
GLASBENA PUSTOLOVŠČINA MED REALNOSTJO IN DOMIŠLJIJO
Simfonična pesnitev Don Kihot skladatelja Richarda Straussa je eno najizvirnejših orkestrskih del pozne romantike, ki literarno mojstrovino Miguela de Cervantesa prevede v bogato glasbeno pripoved. Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA se posveča interpretaciji simfoničnega repertoarja z izrazitim dramaturškim poudarkom. Delo je zasnovano kot niz variacij, ki sledijo epizodam iz romana, pri čemer posamezni inštrumenti prevzemajo vloge literarnih likov – violončelo kot Don Kihot, viola kot Sančo Pansa. Glasba se giblje med humorjem, ironijo in globoko melanholijo ter ustvarja izrazito narativno izkušnjo. Orkester Avditorija Alicante pod vodstvom Josepa Vicenta to kompleksno partituro interpretira z dramaturško občutljivostjo in sodelovanjem vrhunskih solistov, med katerimi sta Pinchas Zukerman in Amanda Forsyth.
(četrtek, 27. 8., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
AVITAL SREČA AVITALA – DIALOG DVEH SVETOV
Mandolinist Avi Avital in kontrabasist ter skladatelj Omer Avital se prvič srečata na skupnem odru v projektu, ki briše meje med klasično glasbo, jazzom in bližnjevzhodnimi tradicijami. Avi Avital je prvi mandolinist, nominiran za nagrado grammy v kategoriji klasične glasbe (2010), in danes velja za osrednjo osebnost renesanse tega glasbila na mednarodnih odrih. Čeprav ga z Omerjem povezuje priimek, njuna glasbena izraza izhajata iz različnih svetov – prvi iz tradicije baročne in sodobne klasične glasbe, drugi iz jazza in improvizacije. Prav to srečanje ustvarja napet in ustvarjalen dialog, v katerem se prepletajo kompleksni ritmi, bogate melodije in spontana glasbena komunikacija. Njuno sodelovanje temelji na odprtosti, virtuoznosti in medsebojnem poslušanju, kar koncertu daje občutek neponovljivega trenutka.
(petek, 28. 8., ob 18.00, Križevniška cerkev)
PREMIERA ZAKLJUČKA PRILJUBLJENE TRILOGIJE
Premiera filma Gajin svet 3 zaključuje priljubljeno slovensko mladinsko trilogijo, prvo takšno po Kekčevi seriji. Družinska akcijska komedija združuje napeto zgodbo, humor in aktualne teme, kot so medvrstniško nasilje, družinski odnosi po ločitvi ter vprašanje poguma in empatije v času konfliktov. Režijo podpisuje Peter Bratuša, v glavni vlogi Gaje nastopa Uma Štader, ob njej pa med drugim Jurij Zrnec, Sebastian Cavazza, Iva Krajnc Bagola, Ajda Smrekar in Goran Navojec. Zgodba spremlja 16-letno Gajo, ki se seznanja z novim življenjskim obdobjem, hkrati pa se poda na nevarno misijo reševanja mame, zdravnice na vojnem območju. Na premieri bo celotna ustvarjalna ekipa. Dogodek prinaša filmski vrhunec poletnega programa in nagovarja tako mlajše kot odraslo občinstvo.
(petek, 28. 8., ob 20.30, Poletno gledališče Križank)
POLETNI VEČER Z DUŠO
Vlado Kreslin že petintrideset let zapored oblikuje enega osrednjih koncertnih večerov ob koncu poletja. S stalnima zasedbama Mali bogovi in Beltinška banda ter gostujočim Big Bandom Šentjur bo predstavil izbor pesmi, ki so zaznamovale slovenski glasbeni prostor, ter novejše pesmi, ki nadaljujejo njegovo ustvarjanje. Eden najprepoznavnejših slovenskih glasov že desetletja ustvarja prepoznaven spoj rocka, folka in etno glasbe. Njegove pesmi, globoko zakoreninjene v prekmurski tradiciji in hkrati odprte sodobnim vplivom, pripovedujejo zgodbe o ljudeh, pokrajinah in času. Postale so del širše kulturne identitete, kar potrjuje tudi dolgoletna zvestoba občinstva. Koncert v Križankah ostaja tradicionalno srečanje generacij in različnih glasbenih vplivov.
(sobota, 29. 8., ob 20.30, Poletno gledališče Križank)
STRAST, RITEM IN SVOBODA
Projekt Gypsy Night prinaša eksplozivno glasbeno doživetje, ki črpa iz bogate tradicije romske glasbe in jo prepleta s sodobnimi glasbenimi vplivi. V ospredju so virtuozni glasbeniki, ki s svojo tehnično izpopolnjenostjo in izrazno svobodo ustvarjajo energičen koncert. Jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja skupine Amala združuje romsko glasbeno tradicijo, jazz in simfonično zvočnost. Umetniški vodja zasedbe je Imer Traja Brizani, skladatelj in multiinstrumentalist, ki je pomembno prispeval k razvoju sodobne romske glasbe v Sloveniji. Na odru se bodo skupini pridružili Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla ter gostje, med njimi Alenka Godec, Oto Pestner, Lana Trotovšek in Bernardo Brizani. Program vključuje avtorska dela in orkestracije v okviru romskega simfoničnega etno jazza.
(ponedeljek, 31. 8., ob 20.30, Poletno gledališče Križank)
HOMMAGE FRANCETU ROTARJU
Razstava Hommage à France Rotar – petindvajset let kasneje ponuja poglobljen vpogled v opus enega ključnih predstavnikov slovenskega modernističnega kiparstva druge polovice 20. stoletja. Postavitev, ki jo kurira Nelida Nemec, združuje izbor male plastike iz različnih ustvarjalnih obdobij in razkriva razvoj umetnikovega izraznega jezika skozi desetletja. Rotarjevo delo zaznamuje prefinjeno, a hkrati izrazito raziskovanje odnosa med formo, maso in prostorom. Razstava obenem nadaljuje niz predstavitev slovenskih kiparjev povojnega obdobja ter odpira vprašanja o pomenu ohranjanja in reinterpretacije umetniške dediščine v sodobnem prostoru.
(torek–sreda, 1.–23. 9., odprtje 1. 9. ob 18.00, Križevniška cerkev)
VIRTUOZNOST BREZ MEJA
Na festival prvič prihaja izjemna ameriška pianistka kitajskega rodu Yuja Wang, ki s svojo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco sodi med najbolj prepoznavne umetnice današnjega časa. Nastopila bo z uglednim Komornim orkestrom Mahler pod vodstvom dirigenta Teddyja Abramsa. Program večera vzpostavlja dialog med ameriško in evropsko glasbeno tradicijo 20. stoletja. Coplandova Apalaška pomlad odpira prostor z značilno ameriško zvočno širino, medtem ko Barberjev Koncert za klavir in orkester združuje virtuoznost s čustveno intenzivnostjo. Dukasova fanfara iz baleta Peri prinaša sijaj orkestrske barve, večer pa zaokroža jazzovsko obarvana suita Aleksandra Cfasmana, ki razširja klasični koncertni okvir.
(torek, 1. 9., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
MED BEETHOVNOM IN BRUCKNERJEM
Eden najuglednejših orkestrov na svetu, Londonski simfonični orkester, se vrača v Ljubljano pod vodstvom karizmatičnega dirigenta Antonia Pappana. Kot solist bo nastopil izjemni pianist Bruce Liu. Po zmagi na Chopinovem tekmovanju v Varšavi leta 2021 se je Bruce Liu uveljavil kot eden najvidnejših pianistov mlajše generacije in redno nastopa na najpomembnejših svetovnih odrih. Program večera združuje dve monumentalni deli 19. stoletja. Beethovnov Koncert za klavir št. 3 prinaša dramatično napetost, kontrastne razpoloženjske premike in izrazit dialog med solistom ter orkestrom. V drugem delu zazveni Brucknerjeva Simfonija št. 9, nedokončano, a veličastno delo, ki je s svojo arhitekturno zasnovo in duhovno globino vrhunec pozne romantike. Koncert ponuja razmislek o dveh različnih pogledih na simfonično formo – Beethovnovem ekspresivnem konfliktu in Brucknerjevi skoraj sakralni monumentalnosti.
(sreda, 2. 9., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
GLASBA KOT EKSISTENCIALNA IZKUŠNJA
Londonski simfonični orkester in Državni zbor iz Kaunasa pod vodstvom Antonia Pappana predstavljata eno najveličastnejših simfoničnih del vseh časov, Drugo simfonijo »Vstajenje« skladatelja Gustava Mahlerja. Delo združuje orkester, zbor in solistki – sopranistko Mario Bengtsson in kontraaltistko Noo Beinart – v mogočno glasbeno pripoved, ki presega zgolj koncertno izkušnjo in odpira temeljna eksistencialna vprašanja o življenju, smrti in transcendenci. Mahlerjeva glasba tukaj doseže enega svojih vrhuncev, tako v izrazni intenzivnosti kot razsežnosti zvočne arhitekture, pri čemer se intimni lirični odseki prepletajo z monumentalnimi zvočnimi vrhunci. Simfonija »Vstajenje« ni le koncertno delo, temveč celostna duhovna izkušnja, ki združuje filozofijo, religiozno simboliko in izjemno orkestrsko izraznost.
(četrtek, 3. 9., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
STRAST IN ENERGIJA
Virtuozna pianistka Katja Buniatišvili, znana po izraziti interpretativni svobodi in odrski karizmi, nastopa z orkestrom Berlinski simfoniki pod vodstvom dirigenta Gudnija Emilssona. Mednarodno se je uveljavila že zelo zgodaj, njen umetniški profil pa zaznamujejo poglobljene interpretacije romantičnega repertoarja ter izrazita osebna interpretativna govorica. V ospredju večera je Koncert za klavir št. 1 Petra Iljiča Čajkovskega, eno najbolj prepoznavnih del romantičnega repertoarja, ki združuje virtuoznost, dramatičnost in lirično občutljivost. Solistični part zahteva izjemno tehnično suverenost in izrazno moč, kar Katja Buniatišvili interpretira z značilno intenzivnostjo. V drugem delu zazveni Beethovnova Simfonija št. 7, delo, ki ga pogosto opisujejo kot »apoteozo plesa«, saj ga zaznamujeta ritmična energija in neustavljiva glasbena dinamika.
(nedelja, 6. 9., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
MAHLERJEVA ŠESTA KOT VRHUNEC DRAMATIKE
Legendarni orkester Državna kapela iz Dresdna, eden najstarejših in najuglednejših evropskih simfoničnih ansamblov, prihaja v Ljubljano pod vodstvom dirigenta Danieleja Gattija. Na programu je Mahlerjeva Simfonija št. 6, pogosto imenovana »Tragična«, ki z intenzivno čustveno nabitostjo in dramatičnimi kontrasti predstavlja enega najmočnejših izrazov skladateljevega opusa. To izjemno delo zaznamujejo ostri kontrasti, temačna zvočna pokrajina in znameniti udarci kladiva v finalu, ki simbolično zarežejo v tok glasbene pripovedi. V njej Mahler opusti zunajglasbene pripovedne opore in ustvari zgoščeno, skoraj neizprosno simfonično strukturo, ki deluje kot samostojen psihološki univerzum. Mahlerjeva Šesta velja za eno najbolj dramatičnih in psihološko kompleksnih simfonij, ki poslušalca popelje skozi intenzivno notranjo izkušnjo. Izvedba orkestra z več kot 450-letno tradicijo obljublja vrhunsko interpretacijo, ki združuje tehnično izpopolnjenost in globoko razumevanje Mahlerjevega glasbenega sveta.
(ponedeljek, 7. 9., ob 20.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
SIMFONIČNI EPILOG POLETJA
Zaključek festivala prinaša monumentalni simfonični koncert, ki zaokroži poletno umetniško dogajanje v Ljubljani. Filharmonični orkester Baltskega morja pod taktirko Roberta Treviña z violinistko Lano Trotovšek stopa na oder kot vrhunec letošnje festivalske zgodbe. Program je zasnovan kot premišljen glasbeni lok, ki vodi od zadržane meditativnosti do mogočnih zvočnih vrhuncev. Uvod zaznamuje Cantus Arcticus Einojuhanija Rautavaaraja, edinstveni »koncert za ptice in orkester«, ki s prepletom naravnih zvočnih posnetkov ustvarja hipnotično zvočno pokrajino. V Koncertu za violino št. 1 Maxa Brucha, enem najbolj priljubljenih del romantičnega repertoarja, stopi v ospredje Lana Trotovšek, katere izrazita muzikalnost, tehnična suverenost in interpretativna prepričljivost jo uvrščajo med vidnejše slovenske umetnice na mednarodnih odrih. V drugem delu večera zazveni Simfonija št. 5 Jeana Sibeliusa, veličastna simfonična freska, v kateri se motivi organsko razvijajo in razraščajo v enega najbolj prepoznavnih zaključkov v simfonični literaturi. Večer tako povezuje severnoevropsko zvočno krajino z romantično tradicijo ter oblikuje izrazit in dramaturško zaokrožen sklep festivala.
(torek, 8. 9., ob 20.30, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)













