Zven strun in klavirskih tipk v Viteški dvorani Križank – glasbeni dogodki, ki jih ne smete zamuditi

V četrtem tednu oktobra Festival Ljubljana ponuja kar dva komorna koncerta v Viteški dvorani Križank. V sredo, 22. oktobra, bo potekal otvoritveni koncert Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie, na katerem bodo zazvenele kitarske strune. Naslednji večer se nadaljujejo 33. Mladi virtuozi, tokrat se bo predstavil mlad albanski pianist Ruben Xhaferi s programom na prehodu romantike in impresionizma.

Začetek novega cikla koncertov

Koncert pianista pianista Agatina Scuderija naznanja začetek novega cikla komornih koncertov Festivala Ljubljana v izvedbi Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie, ki bo potekal od 22. oktobra 2025 do 28. januarja 2026. Na sedmih večerih se bodo predstavili profesorji in študenti konservatorija, ki ga vodi svetovni priznani pianist Epifanio Comis, med drugim tudi umetniški vodja Mednarodnega tekmovanja Festivala Ljubljana – Klavir 2026.

Agatino Scuderi, profesor konservatorija, je kot solist nastopal v najprestižnejših kulturnih ustanovah, med njimi v Carnegie Hallu v New Yorku in na univerzi Sorbona v Parizu. Igra na klasične kitare italijanskega izdelovalca Luciana Maggija, ki mu je posvetil tudi poseben model instrumenta. Posebno pozornost namenja iberski in latinskoameriški glasbi, kar bo rdeča nit tudi v sredo.

Recital bodo otvorile miniature Francisca Tárrege, ki je na začetku prejšnjega stoletja postavil temelje za moderno klasično kitaro. Njegov opus obsegajo krajše skladbe, v katerih se prepletajo romantična občutljivost, intimna liričnost in španski melos, pogosto z ljudskim, mavrskimi ali orientalskimi pridihi. Sledil bo Poklon Debussyju, edina skladba, ki jo je Manuel de Falla napisal za ta kitaro in je posvečena slavnemu skladatelju. Nastalo je kot del zbirke Nagrobnik Clauda Debussyja in združuje harmonsko prefinjenost z zadržanostjo, prežeto z melanholijo. Prvi del večera bo zaključila neoklasicistična Sonatina Federica Morena Torrobe, ki je nastala po njegovem prvem obisku španskega mesta Segovia.

Po premoru bo koncert nadaljevala Hvalnica plesu Lea Brouwerja. Slednja združuje skladateljeve kubanske korenine z novejšimi glasbenimi tokovi, prvotno pa je bila napisana za balet. Program bodo nadaljevale plesne in lirične skladbe Agustína Barriosa Mangoréja, enega največjih virtuozov v zgodovini klasične kitare. Njegov opus obsega več kot tristo skladb, zaznamuje pa ga poznoromantična izraznost in folklorni motivi Latinske Amerike.

Zadnja bo zazvenela neoekspresionistična Sonata za kitaro, op. 47 Alberta Ginestere. Skladateljeva edina izvirna skladba za kitaro je bila napisana za kitarista Carlosa Barboso Limo, v njej pa se prepletata surova energija argentinske ljudske tradicije in intenzivnost sodobnih kompozicijskih tehnik.

(sreda, 22. oktober, ob 19.00, Viteška dvorana Križank)

Chopin in Debussy z mladostnim izrazom

Pianist Ruben Xhaferi iz Albanije se je od osmega leta izobraževal pod mentorstvom Sandra Baldija na Konservatoriju Giovan Battista Martini v Bologni. Od leta 2015 prejema absolutne prve nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih, med katerimi so Mednarodno klavirsko tekmovanje Andrea Baldija v Bologni, Nagrada Crescendo v Firencah, Mednarodno klavirsko tekmovanje v Rimu, Mednarodni glasbeni talenti v Milanu, Nagrada Zucchelli, Mednarodno klavirsko tekmovanje v Radovljici.

Kljub svojim rosnim 20 letom je koncertiral že na več uglednih prizoriščih po Italiji in izvedel solistične recitale za številna glasbena društva in uveljavljene festivale, kot so PianoFortissimo, Festival Emilija Romanja, Mednarodni klavirski festival Bartolomeo Cristofori v Padovi, Koncerti v Tempiettu v Rimu, Fundacija Olivar de Castillejo v Madridu idr. Nastopil je tudi z orkestrom I Musici dell’Accademia iz Bologne, s simfoničnimi orkestri Konservatorija za glasbo Antonio Buzzolla iz Adrie, Konservatorija Giovan Battista Martini iz Bologne, Konservatorija Giovanni Pierluigi da Palestrina iz Cagliarija ter z Orkestrom Senzaspine iz Bologne. Od leta 2023 poglablja znanje na Akademiji za glasbo Chigiana pri Lilyi Zilberstein in Mednarodni akademiji Amadeus pri Albertu Nosèju, od leta 2024 pa se izpopolnjuje tudi na tečaju na Akademiji za glasbo v Pinerolu in Torinu pri Benedettu Lupu.

Njegov ljubljanski koncertni program sestavljata dve zbirki klavirskih miniatur – preludijev, ki sta jih ustvarila Friderik Chopin in Claude Debussy. Preludiji so bili prvotno uvodna instrumentalna dela svobodno strukturo, v obdobju romantike pa so postali samostojna glasbena oblika, k čemur je najbolj prispeval Friderik Chopin s ciklom 24 Preludijev, op. 28. Tega sestavljajo svobodno oblikovane drobne skladbe, polne lirike in dramatike, v vsaki pa prevladuje določena glasbena ideja (npr. virtuozna figuracija).

Delo je dokončal leta 1838 med bivanjem na Majorki, ki se je proti pričakovanjem sprevrglo v neudobno, zaznamovano z zdravstvenimi težavami, nočnimi morami, celo halucinacijami, kar se odraža tudi v nekaterih preludijih. V drugem delu bo Xhaferi interpretiral prvo knjigo Debussyjevih Preludijev. Prvo knjigo sestavlja 12 karakterno različnih skladb, ki razkrivajo skladateljevo izjemno inventivnost, pretanjeni čut za slikanje razpoloženj in impresivnih zvočnih barv. Vsak preludij ima svoj naslov, v notnem zapisu pa jih je skladatelj umestil na konec, da ne bi vplivali na poslušalčevo dojemanje posamezne skladbe.

(četrtek, 23. oktober, ob 19.00, Viteška dvorana Križank)