Fermentirana hrana ni le še en mimobežni “trend s TikToka”, ampak ena najstarejših prehranskih praks, ki jo tudi s podporo strokovnih raziskav povezujemo s podporo črevesju, imunskemu sistemu in celo splošnemu počutju. Kaj sploh je fermentirana hrana in zakaj je smiselno, da si z njo že danes popestrite svoj vsakdanji jedilnik.
Fermentirana hrana lahko poveča raznolikost črevesnega mikrobioma (in to je dobra novica)
Pri projektu Več vem, bolje jem nas podučijo, da je fermentacija naraven proces, kjer koristni mikroorganizmi (bakterije, kvasovke) spremenijo živilo, okrepijo okus, pogosto izboljšajo prebavljivost in ustvarijo snovi, ki jih naše telo lažje izkoristi. In ker naše črevesje ni samo mehanizem za prebavo, ampak živahen ekosistem z milijardami mikroorganizmov, ki sodelujejo pri presnovi in imunskem odzivu, je raznolikost koristnih bakterij ključna za ugodnejše delovanje našega črevesnega mikrobioma.
Kaj to pomeni v praksi? Do boljše prebave in bolj učinkovitega črevesnega mikrobioma si lahko pomagate z različnimi fermentiranimi živili. Izbere lahko jogurt z živimi kulturami, kefir, kislo zelje, kimči ali sirotka.
Fermentirana hrana lahko pomaga umirjati vnetja – tiho ozadje številnih težav
Pri projektu Več vem, bolje jem dr. Teja Klančič, znanstvenica in strokovnjakinja na področju prehrane, metabolizma in genetike, izpostavi, da fermentirana hrana lahko prispeva k zmanjšanju vnetij in podpori ravnovesja v telesu. Tudi različni klinični podatki so pri ljudeh, ki v svojo prehrano vključujejo več fermentirane hrane, pokazali, da imajo izmerljivo zmanjšanje vnetnih beljakovin v krvi. To seveda ne pomeni, da fermentirana hrana “zdravi” bolezni. Pomeni le, da je lahko pomemben del prehranskega mozaika, ki poskrbi za manj vnetno okolje v telesu.
Za boljšo prebavljivost
Mikroorganizmi v fermentirani hrani razgradijo del sladkorjev in drugih spojin, zato je takšna hrana lahko lažje prebavljiva. Pri projektu Več vem, bolje jem izpostavljajo, da fermentirani mlečni izdelki pogosto vsebujejo encime, ki pomagajo pri razgradnji laktoze, zato jih nekateri lažje prenašajo. Fermentacija lahko tudi zmanjša nekatere nezaželene spojine in s tem ljudem z določenimi intolerancami pomaga pri prebavljivosti določenih živil.
Podpora imunskemu sistemu
Dr. Teja Klančič zelo jasno pove, da sta črevesje in imunski sistem tesno povezana, koristni mikroorganizmi pa pomagajo ohranjati ravnovesje, zavirajo razrast škodljivih bakterij in podpirajo imunski odziv. To podpirajo tudi znanstvene razlage, ki potrdijo, da so fermentirana živila ugodna za delovanje črevesja in s tem za bolj učinkovito delovanje imunskega sistema, ki tako ali tako izvira iz našega mikrobioma.
Vpliva tudi na razpoloženje
Pri projektu Več vem, bolje jem namignejo tudi na povezavo med mikrobiomom in našim razpoloženjem. "Ena “živa žlica” na dan je lahko dovolj, da podpremo svoje črevesje, imunski sistem in razpoloženje," je zapisala dr. Teja Klančič, ki izpostavi zanimivo opazovalno raziskavo, ki je našla povezavo med uživanjem fermentirane hrane in nižjo stopnjo socialne anksioznosti pri določenih posameznikih.
Kako fermentirano hrano pametno vključiti na jedilnik
- Začnite z majhno količino.
Stavite na namig dr. Teje Klančič in začnite z eno 'živo žlico na dan' poljubnega fermentiranega živila.
- Razumeti fermentirano - ni namreč vsaka kisla stvar fermentirana.
Ključna je prisotnost živih kultur; pasterizirani izdelki (npr. nekatero zelje v pločevinki) pogosto ne vključujejo teh živih kultur. Zato pri iskanju fermentiranih izdelkov iščite tiste, ki imajo označeno, da vsebujejo “žive kulture”. Našli jih boste izključno v hladilnikih.
- Pomembna je raznolikost
Preizkušajte različna fermentirana živila, da pridobite čim več različnih mikroorganizmov. Kefir in jogurt, kislo zelje in kimči, vedno bolj priljubljena pa je tudi brezalkoholna pijača kombucha.
Za še več informacij o fermentiranih živilih in kako jih najbolj vključiti na svoj jedilnik, pa skočite na stran Več vem, bolje jem.
