V prvi epizodi podkasta nove sezone Sparovega projekta Več vem, bolje jem je Boštjan Gorenc - Pižama gostil dr. Tejo Klančič, strokovnjakinjo za mikrobiom in prehrano, ki je svoje znanje delila že v lanski sezoni. Poučen pogovor je bil posvečen vlakninam, njihovim učinkom na črevesje in zdravje, ter tudi o tem, kakšno vlogo igrajo, če želimo izgubiti odvečno telesno težo.
O vlakninah se veliko govori, a njihove vloge v prehranski verigi pogosto ne razumemo najbolje. Zato se tudi pogovor začne z zelo vsakdanjim vprašanjem, ko Boštjan vpraša, zakaj imamo po solati lahko občutek napihnjenosti, po pici pa ne?
Dr. Klančič pojasni, da je razlog v vlakninah in fermentaciji. Ker zelenjava vsebuje veliko vlaknin in t. i. spojin FODMAP (kratica, kot razloži dr. Klančič, pomeni snovi, ki jih v debelem črevesju fermentirajo bakterije), ob prebavi nastajajo plini, ki pa nakazujejo, da je naš mikrobiom ob uživanju solate bolj aktiven.
"Pica pa ima preproste ogljikove hidrate in ti hidrati ne hranijo naših bakterij, zato posledično nastaja manj plinov," v podkastu razloži dr. Klančič, ki se potem poda tudi v trgovino in pokaže, kateri izdelki imajo npr. nizko vsebnost spojin FODMAP. Ti se priporočajo, če imate težave z napenjanjem. Kot še poudari dr. Klančič, to seveda ne pomeni, da je pica bolj zdrava izbira, in pojasni, da so posamezniki, ki morda slabo prenašajo zelenjavo, pogosto tisti, ki bi jo v resnici najbolj potrebovali, le da jo je treba na jedilnik uvajati postopoma in premišljeno.
Pogovor je postal še bolj slikovit, ko sta sogovornika črevesne bakterije poimenovala kar za podizvajalce. Dr. Klančič jih opiše kot naše sodelavce, ki iz hrane ustvarjajo koristne snovi. Brez teh 'podizvajalcev' (mikrobioma) ne bi bilo koristi uživanja vlaknin, zato moramo zanje skrbeti, seveda z uravnoteženo prehrano. Na mikrobiom, ki je za vsakogar od nas povsem individualen in tako edinstven kot prstni odtis, pa poleg prehrane vplivajo tudi stres, gibanje, odnosi in celosten življenjski slog.
V podkastu izvemo tudi, kako moramo razumeti sitost in energijo. Številni se sprašujejo, zakaj včasih zaužijejo zelo kaloričen obrok, pa so potem čez nekaj ur že spet lačni. Dr. Klančič na tem mestu opozori, da se sitost ne meri v kalorijah in da ima velik vpliv na našo lakoto visokoprocesirana hrana, ki se hitro absorbira, povzroči nagel dvig krvnega sladkorja, ki mu nato sledi hiter padec, to pa vodi v utrujenost, zaspanost in željo po sladkem.
Ob številnih uporabnih nasvetih, ki jih boste prejeli v podkastu, je med drugim pomembno tudi prizadevanje, da na teden zaužijemo okoli 30 različnih virov vlaknin. Kot poudarja sogovornica, je raznolikost ključna, saj različne bakterije potrebujejo različne vrste vlaknin. Že majhne spremembe v prehrani, kot je recimo dodajanje različnih barv zelenjave in vključevanje stročnic, lahko pomembno vplivajo na pestrost mikrobioma, zdravje našega črevesja in splošno počutje.
Poseben poudarek v podkastu je bil namenjen tudi fermentirani hrani, z zanimivim izhodiščem, da če fermentacijo razumemo kot del prebavnega procesa, lahko z uživanjem fermentirane hrane ta proces opravimo že pred zaužitjem hrane. Živila, kot so kefir, kombuča in kislo zelje, vsebujejo žive bakterije in so zato lažje prebavljiva. A previdno – če tovrstne hrane niste navajeni, jo na jedilnik uvajajte postopoma. Kot pravi dr. Klančič, je tudi črevesje treba trenirati podobno kot mišice.
V podkastu boste spoznali tudi, zakaj so vlaknine temelj stabilne energije in dolgoročnega zdravja, kakšne so pasti radikalnih diet, kako zdravo hujšati in kakšno vlogo pri tem igra stres. Nasvetov in znanja polna prva epizoda podkasta Več vem, bolje jem, tako ponuja širok nabor zanimivosti in razkritij, predvsem pa razumevanje, da je mikrobiom živ ekosistem, ki je s pravilnimi odločitvami poglavitni zaveznik našega zdravja in dobrega počutja.
