Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja in o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord

Boštjan Gorenc Pižama je v najnovejšem Spar podkastu Po mojem okusu gostil igralca, televizijskega voditelja, ustvarjalca, državnega prvaka v pomnjenju decimalk števila pi, kockarja ("rubikovega, ne kazinojskega", se pošali gostitelj), potapljača na vdih in še marsikaj bi lahko zapisali – Nika Škrleca. Počne veliko stvari, vse pa imajo skupno točko – spomin. 

Želja po izboljšanju pomnjenja izhaja iz njegovih srednješolskih let in enostavne in povsem vsakdanje potrebe vsakega srednješolca: čim manj časa porabiti za učenje, da ga ostane čim več za druge dejavnosti, ob tem pa imeti čim boljši uspeh. V tistem času se je odločil, da bi rad imel fotografski spomin, pa je hitro videl, da ne bo šlo tako zlahka, a bilo je dovolj, da so ga tehnike pomnjenja pritegnile. 

"Fotografski spomin v tem filmskem smislu besede, ideje, ne obstaja. Ni človeka, ki bi si brez truda kar takoj zapomnili karkoli in hipoma. Če pa je, ima s tem velike težave v življenju ali pa je to njegovo breme. Obstaja pa cel kup tehnik, ki jih lahko začnemo uporabljati, da lahko dosežemo podoben učinek. Da si nekaj, kar hočemo, zapomnimo, in to relativno hitro. V osnovi je vse povezano z domišljijo, to večkrat poudarjam," pravi Nik Škrlec, katerega najljubši tehniki pomnjenja sta metoda verige (ko se iščejo povezave med različnimi členi), še ljubša pa mu je palača spomina. 

"To je kraljica tehnik pomnjenja, ki jo 'turim' okrog, kakor da jo prodajam. Včasih se počutim, kot da sem prodajalec sesalnikov. Ampak poglejte, res deluje," je prepričan Škrlec in tudi v praksi opiše to tehniko, za katero je potrebne veliko domišljije, nenavadno razmišljanje, ki vzbudi odziv presenečenja, vse to pa vpliva na to, da si določeno stvar lažje zapomnimo. 

Kako možgane postaviti na oder in jih narediti še zanimive? 

Nik Škrlec zase – verjeli ali ne – pravi, da je v osnovi njegov spomin "kar slab", Pižamo pa je takoj zanimalo, kako to, da se je potem odločil za igralski poklic, kjer je pomnjenje ključnega pomena. "Jaz sem človek nadkompenzacije. Ko mi nekaj ne gre, hočem postati najboljši," pravi Škrlec, a hitro doda, da ga k igri ni pritegnilo učenje besedila na pamet, ampak ustvarjalnost in samo dejstvo, da na odru zelo uživa.

To je jasno vsakomur, ki si je ogledal katero od njegovih predstav. Njegova prva z naslovom Naj gre vse v PI je nastala v sklopu magistrske naloge, odigral jo je več kot stokrat, v njej pa združil dve svoji strasti. "Priznam, ko sem šel to gledat v Štihovo dvorano Cankarjeva doma, si res nisem predstavljal, kako boš to zgodbo napletel okoli števila pi, kakšna bo dramaturška struktura. Na koncu sem bil odpihnjen," pravi navdušeno Boštjan Gorenc Pižama. 

Škrlec zelo rad na oder postavlja netipične gledališke teme, tudi Zdrava pamet (komedija o možganih) ni tipična, a je doživela že mnogo ponovitev in izjemen odziv. Tudi zato, ker je okoli nje ustvaril celo zgodbo, cel okvir dogajanj, gledalci izvedo določene zanimivosti o možganih in se tudi sami lahko v čem preizkusijo, denimo v 'kontraciklu'. "Kontracikel je kolo, ki se ga ne da voziti, ker ko krmilo obrneš v levo, gre kolo v desno, in to je dovolj, da ti uniči vse tvoje motorične sposobnosti. In je tudi super izziv. Ne boš verjel, tekom te turneje, tudi Zdravo pamet smo zdaj že skoraj stokrat odigrali, se je osmim ljudem že uspelo naučiti voziti kontracikel po predstavi, kar se meni zdi nemogoče," navdušeno pripoveduje Škrlec.

Z Nikom za boljši jutri

Nik Škrlec je tudi dolgoletni ambasador za trajnost pri podjetju SPAR Slovenija. Z zabavnimi in hudomušnimi, predvsem pa tudi poučnimi in informativnimi vsebinami prispeva k razširjanju zavedanja o pomenu trajnostnega življenja.

Nik je tudi del najnovejše SPARove iniciative Trajnostni vodnik, ki je nastal v sodelovanju z Ekologi brez meja. Vodnik potrošnike s konkretnimi (in posamezniku prilagojenimi) koraki usmerja do bolj trajnostnega nakupovanja.

Ste Zeleni začetnik ali že izkušen Zeleni navdušenec? Preverite v kvizu in se podajte na pot trajnostnega nakupovanja.

Rubikova kocka, potapljanje in Guinnessov rekord

Predvsem mlajše občinstvo morda Nika Škrleca bolj kot z odrskih desk pozna prek televizijskega zaslona in Malih sivih celic, Sobotnega krompirja in Izodroma, ki je nastal med epidemijo. Tisto obdobje je bilo zanj zelo razburkano, saj je le pol leta pred začetkom epidemije zapustil vrste SNG Drama Ljubljana in se odločil za svobodno pot, kar je Pižama v hecu opisal kot dokaz, da je dober komik z občutkom za tajming. "Ja, to je bil res zelo dober tajming, sem se pa naučil, da tudi v situaciji, kjer se zdi, da res ni več možnosti, te vedno vzniknejo. To mi daje tudi pogum, da vztrajam na samostojni poti. Vedno se pojavijo priložnosti, če si vsaj malo angažiran," je prepričan Nik Škrlec.

Sam si kot motivacijo, da se zgane in premakne, postavlja zanimive izzive. Pred nekaj leti se odločil, da bo postavil Guinnessov rekord v sestavljanju Rubikove kocke pod vodo z enim vdihom. To je bil zanj naporen projekt, tri leta je vrtel kocke pod vodo, na koncu pa mu je rekord splaval po vodi, in to zaradi banalnosti. "Narobe sem interpretiral pravila in enega stavka nisem razumel tako, kot ga je razumela komisija. In potem mi niso priznali rekorda," pravi Škrlec, ki je v procesu ugotovil, da je bolj pomembno, da premakne neko svojo mejo, čeprav brez rekorda. Poleg tega se je ogromno naučil in si med drugim izboljšal potapljaško kondicijo (in 'rubikaške spretnosti'). 

Potapljati se ni začel zaradi tega dogodka, ampak je to že dolgo časa aktivnost, ki jo Nik Škrlec obožuje. Tudi tukaj je prisotna želja po preizkušanju zmožnosti, tako časovnih kot globinskih. "Biti pod vodo je zame neverjetno lepo doživetje, občutek plavanja pod vodo pa je zame osvobajajoč," pravi. Premikanje pod vodo se mu zdi podobno letenju, dobi krila, misli potekajo drugače, umiri se. Pravi, da je to "noro dober trening za življenje", saj lahko veliko dosežeš le v najbolj sproščenem stanju, ki je zate tudi prijetno.

To je posebno posvečanje sebi, ki ga zelo zanima, pravi da je "zmožnost dela sam s sabo neprecenljiva." Včasih potapljanje trenira resno, spet drugič pa je to njegov počitek, ko v vodi "dela ražnjiče" (vrteče se gibe, op.a.) in tudi ob tem neizmerno uživa. Ob koncu oddaje Nik Škrlec in Boštjan Gorenc Pižama nista delala ražnjičev, ampak sendvič, in to povsem po okusu Nika Škrleca. Zdrav, pa vendarle ne preveč.