V najnovejši epizodi SPAR podkasta Več vem, bolje jem razčlenimo enega najbolj raziskanih, vsestranskih in znanstveno priznanih prehranskih vzorcev na svetu. Mediteransko prehrano povezujemo s sproščenim življenjskim slogom prebivalcev Sredozemlja, veliko ljudi pa jo obožuje, ker ne prinaša strogih restrikcij in velikih odrekanj, še vedno pa je zelo bogat način prehranjevanja, ki večinoma temelji na nepredelanih živilih.
Nutriocionisti in zdravstveni strokovnjaki se že desetletja strinjajo, da je mediteranska prehrana ena najbolj privlačnih, zdravih in vsestranskih prehran na svetu. Podvržena je bila obsežnim kliničnim raziskavam, ki so pokazale, da prehranjevanje po tem sistemu prinaša ogromno prednosti za zdravje in celo bistveno zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj. V podkastu to lepo razloži tudi dr. Teja Klančič, sicer članica letošnjega strokovnega sveta pri Sparovem projektu Več vem, bolje jem, ki doda, da "mediteranska prehrana ni hitra dieta, ampak način življenja. Njeno bistvo ni v enem samem živilu, temveč v kombiniranju uravnoteženih obrokov".
Prvo bistveno prednost predstavljajo polifenoli in antioksidanti, ki so v številnih živilih mediteranske prehrane. Najdemo jih v ekstra deviškem oljčnem olju, jagodičevju, zelenjavi, oreških in semenih. Njihova vloga je, da ščitijo žilne stene pred oksidativnim stresom in poškodbami.
Druga pomembna prednost pa so kakovostne maščobne kisline. Nenasičene maščobne kisline in maščobne kisline omega 3 iz rib in morskih sadežev imajo kopico blagodejnih učinkov na zdravje, predvsem pa ugodno vplivajo na raven lipidov v krvi in delujejo protivnetno. Kot v podkastu pove Teja: "Ni vprašanje, ali jemo maščobe ali ne. Pomembni sta predvsem njihova kakovost in količina."
To pa je le delček razlogov, zakaj strokovnjaki priporočajo mediteransko prehrano. Poleg tega naj bi po raziskavah prispevala k nižjemu tveganju za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, nevrodegenerativnih bolezni in raka debelega črevesja. Tak prehranski vzorec je bogat z vlakninami in različnimi rastlinskimi spojinami, ki lahko ugodno vplivajo na sestavo in delovanje črevesne mikrobiote.
Kako Sredozemlje prenesemo na družinski jedilnik
Osnovno pravilo, ki ga spoznamo tudi v novi epizodi podkasta Več vem, bolje jem, je zelo preprosto in pravi, da naj večji del obroka (okoli tri četrtine) predstavljajo rastlinska živila, živalski viri beljakovin pa naj imajo predvsem dopolnilno vlogo. Kaj naj bo torej na krožniku? Temelj v podkastu nakaže že Lana Trampuš, ki pravi: "Mediteranska prehrana temelji na rastlinskih živilih, kot so sadje, zelenjava, kompleksni ogljikovi hidrati, stročnice, oreški in semena. Obrok nato dopolnimo z ustreznim virom beljakovin."
- Vsak dan: Zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice, oreški, semena ter ekstra deviško oljčno olje kot primarni vir maščob.
- Redno (nekajkrat tedensko): Ribe in morski sadeži (vsaj dvakrat na teden), perutnina, jajca ter mleko in mlečni izdelki.
- Manj pogosto: Rdeče meso (omejeno na največ 500 g toplotno obdelanega rdečega mesa na teden).
- Redko: Visokoprocesirani mesni izdelki (klobase, salame), industrijski slani in sladki prigrizki ter pijače z dodanim sladkorjem.
To pa je le osovni del mediteranske prehrane. Še morda bolj pomemben del pa je, da v hrani uživamo. Da je del našega celostnega načina bivanja. Hrana ni samo gorivo, ni samo uteha, ni samo obveza. Je del procesa skrbi za samega sebe. Ali, kot v podkastu pove Lana: "Ne razmišljajmo samo o tem, kaj jemo, ampak tudi, s kom jemo in koliko časa si vzamemo za obrok."
Mediteranska bovla za popoln pridih Sredozemlja
Da bi uživali mediteransko prehrano, vam ni treba živeti ob morju ali kupovati eksotičnih sestavin. SPAR je poskrbel, da si lahko že kar takoj omislite bogat mediteranski obrok. V njihovi ponudi je namreč vedno sveže pripravljena Mediteranska bovla SPAR To Go, ki vsebuje raznoliko zelenjavo, pusto piščančje meso, čičeriko, mocarelo, črni riž, lanena semena in preliv iz oljčnega olja, jabolčnega kisa, medu in izbranih zelišč.
S tem slastnim obrokom prejmete kar 35 g beljakovin in več kot 50 % priporočenega vnosa prehranskih vlaknin (17 g od priporočenih 30 g na dan). Brez kakršnihkoli kompromisov pri okusu ali kakovosti sestavin. Zelo priročen način, da že danes vzljubite vse prednosti mediteranske prehrane.