Prehranski trendi se menjajo s svetlobno hitrostjo, ker je to tempo, ki ga narekujejo družbeni mediji. V želji po pozornosti enkrat na zatožno klop pošiljajo ogljikove hidrate, drugič maščobe ali sladkor. Je pa dieta, ki že desetletja kljubuje tovrstnim trendom. Mediteranski način prehranjevanja je tema tokratne epizode Sparovega podkasta Več vem, bolj jem. Tokrat sta svoje znanje delili kar dve članici Sparovega prehranskega strokovnega sveta pri projektu Več vem, bolje jem – Boštjanu Gorencu sta se v studiu pridružili dr. Teja Klančič in Lana Trampuš.
"Mediteranska prehrana ni hitra dieta, ampak način življenja," poudarja dr. Teja Klančič, ki že v uvodu razloži, da njeno bistvo ni v enem čudežnem živilu, temveč v kombinaciji zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit, oreškov, semen, kakovostnih virov beljakovin in oljčnega olja. Lepota tega načina prehranjevanja je torej v tem, da za sestavljanje jedilnika po sredozemskem navdihu ni treba živeti ob morju ali se prehranjevati samo z ribami. "Gre za koncept, kako sestavljati uravnotežene obroke, tako doma kot v službi," dodaja strokovnjakinja.
Ne, tu ni strogega odrekanja. Teja in Lana nam v podkastu razložita, da se nam z mediteransko prehrano ni treba bati testenin, kruha ali riža. Pomembno je predvsem, kakšno mesto imajo na krožniku in s čim jih kombiniramo. Če obrok poleg ogljikovih hidratov vsebuje dovolj zelenjave, kakovosten vir beljakovin in zdravih maščob, dobimo uravnoteženo celoto, ki nas bo nasitila za dlje časa.
V podkastu izvemo tudi, da si pri izbiri kosila lahko pomagamo tako, da se preprosto vprašamo, ali obrok vsebuje dovolj zelenjave ter ali je kakovosten vir beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov?
Podobno velja za maščobe. Ekstra deviško oljčno olje je bogato z nenasičenimi maščobami ter bioaktivnimi snovmi, med katerimi so polifenoli in antioksidanti. "Ni vprašanje, ali jemo maščobe ali ne. Pomembni sta predvsem njihova kakovost in količina," pojasnjuje Teja.
Ob tem Lana Trampuš opozarja še, da z uporabo oljčnega olja pogosto nadomestimo vire nasičenih maščob, kot so maslo, kokosovo olje ali margarina, kar je prav tako pomemben del ugodnega vpliva mediteranske prehrane.
Ni pomembno le, kaj jemo
Toda mediteranski način življenja se ne konča samo pri sestavljanju jedilnika. Vključuje tudi več spontanega gibanja, dovolj počitka, počasnejše prehranjevanje in druženje ob mizi. "Ne razmišljajmo samo o tem, kaj jemo, ampak tudi, s kom jemo in koliko časa si vzamemo za obrok," pove Lana.
Če jemo počasi in v miru, damo telesu več časa, da zazna sitost, hkrati pa obrok znova postane prijeten del dneva in ne le še ena naloga, ki jo opravimo med drugimi obveznostmi.
En enostaven obrok, vsa mediteranska načela
Kako je mogoče vsa ta načela združiti v praktičen obrok, so strokovnjaki pokazali tudi pri razvoju nove mediteranske bovle SPAR to go. V njej so zelenjava, piščanec, mocarela, čičerika, črni riž, lanena semena in preliv na osnovi oljčnega olja.
Mediteranska bovla SPAR to go vsebuje vse ključne sestavne dele uravnoteženega obroka, obenem pa dokazuje, da zdrava izbira ne sme biti kazen ali odrekanje. Kot v podkastu poudari Teja, na dolgi rok štejejo predvsem majhne spremembe in obroki, po katerih bomo znova posegli zato, ker so okusni, nasitni in se po njih dobro počutimo.