Predsednica republike Nataša Pirc Musar je s podpisom odloka že pred koncem preteklega leta uradno razpisala marčevske parlamentarne volitve, ob tem pa državljane brez ovinkarjenja posvarila pred nevarnostjo dezinformacij in poskusi manipulacij iz tujine, ki bi lahko krojili našo prihodnost.
Kocka je padla. Slovenija je vstopila v novo politično obdobje, potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar s podpisom odloka ob koncu leta 2025 uradno naznanila datum rednih državnozborskih volitev. Na volišča se bomo odpravili 22. marca, a tokratni razpis ni minil le s suhoparnimi datumi in roki. Predsednica je namreč ob tem poslala jasno in odločno sporočilo o nevarnostih, ki pretijo sodobni demokraciji, ter odkrito spregovorila o strahu pred manipulacijami, ki bi lahko krojile usodo naše prihodnosti.
Volilna kolesja so se uradno začela vrteti že ta ponedeljek, 12. januarja, ko je začel teči rok za volilna opravila. Od tega dne dalje imajo volivci priložnost, da s podpisi izrazijo podporo posameznim listam kandidatov, medtem ko bo uradna kampanja stekla mesec dni pred samim glasovanjem. To bodo že enajste parlamentarne volitve v zgodovini samostojne Slovenije, predsednica pa si želi, da bi te potekale v duhu, ki pritiče zreli demokraciji. Poudarila je, da so volitve temelj in hkrati praznik demokracije ter priložnost, da kot skupnost premislimo, kakšno družbo želimo graditi in kakšne vrednote želimo zapustiti prihodnjim generacijam.
Vendar pa v ospredju njenega nagovora ni bil le poziv k množični udeležbi, temveč resno opozorilo pred dezinformacijami. "Želim, da volitve potekajo pošteno, pozorna bom na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine," je poudarila Pirc Musarjeva. Njene besede niso bile izrečene v prazno, saj se zaveda zaostrenih geopolitičnih razmer. Kot je dejala, si ne dela utvar, da je Slovenija imuna na poskuse vplivanja, kakršnim smo bili nedavno priča v Romuniji in Moldaviji. Gre za nevidno fronto, kjer se bije boj za resnico, pri čemer predsednica apelira na odgovornost vseh – od politikov in medijev do vsakega posameznika –, da preverjajo dejstva in ne nasedajo lažnim narativom, ki bi lahko izkrivili voljo ljudstva.
Slovenija v tem boju za integriteto informacijskega prostora ni osamljena. Tudi Evropska unija se vse bolj zaveda, da so dezinformacije postale strateško orožje. Ne gre več zgolj za napačne novice, temveč za t. i. tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (FIMI), ki ga pogosto vodijo državni akterji z namenom poglabljanja konfliktov in omajanja zaupanja v institucije.
Bruselj opozarja na prefinjene taktike, ki segajo od polarizacije družbe in diskreditacije zanesljivih virov do uporabe globokih ponaredkov in umetne inteligence. Vzpostavitev Evropskega ščita za demokracijo je neposreden odgovor na te grožnje, saj je informacijski prostor postal pravo geopolitično bojišče. Cilj teh zlonamernih kampanj, ki se ne ustavijo niti na dan volilnega molka, je jasen: destabilizacija demokracij in vplivanje na volilne izide.
Prav zato predsednica Pirc Musar toliko bolj poudarja pomen kulture dialoga. Želi si, da bi kampanja minila brez nizkih udarcev in da bi vsebina končno dobila prednost pred politikantstvom. "Želim, da razprava ne bi bila osredotočena na delitve, temveč usmerjena v iskanje rešitev za izzive," je dejala in dodala, da pričakuje spoštljivo, odgovorno in strpno komuniciranje. Slovenija potrebuje jasne odgovore na vprašanja o zdravstveni reformi, davčnih spremembah, podnebnih izzivih in zagotovitvi pogojev za varno uporabo umetne inteligence. Posebej je izpostavila nujnost razbremenitve gospodarstva, ki je ključno za močno socialno državo. Volivci si po njenem mnenju zaslužijo uresničljive programe, ne pa obljub, ki se po volitvah izgubijo v mraku političnega preračunavanja in ostanejo le mrtva črka na papirju.
Glede politične prihodnosti je bila predsednica pragmatična. Razkrila je, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki ji bo prinesel zagotovilo 46 glasov podpore v državnem zboru, "kdorkoli to pač že bo", saj je njen cilj, da Slovenija čim prej dobi operativno vlado. Prepričana je, da bo v naslednjem mandatu parlamentarni parket bolj pisan, saj pričakuje preboj vsaj še ene ali dveh novih strank.
Ob tem pa ostaja neomajna glede usmeritve države. Slovenija je demokratična, odprta in evropsko usmerjena država, v kateri po njenih besedah ni prostora za skrajnosti ali spodkopavanje ustavnih vrednot. "Ne želim si odmikov od evropske poti, ki je Sloveniji prinesla stabilnost, varnost in razvoj," je zaključila predsednica in državljane pozvala, naj 22. marca svojo pravico do soodločanja vzamejo resno.
Ščit, ki sta ga skupaj razvila Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje, ima robustno zunanjo razsežnost ter bo pomagal krepiti močne in odporne demokracije. V okviru svojega prvega stebra – zaščite integritete informacijskega prostora – Skupno sporočilo opredeljuje nujen odziv EU na grožnjo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIM)). S to pobudo si EU prizadeva povečati odpornost demokracij proti informacijskim napadom in vmešavanju, ki prihajajo od njenih nasprotnikov.
Kot EUvsDisinfo vsakodnevno dostavlja dokaze, je informacijski prostor postal geopolitično bojišče. S kampanjami FIMI skušajo Rusija in drugi tuji akterji destabilizirati naše demokracije z manipuliranjem javnega mnenja in vmešavanjem v naše volitve. Avtoritarni režimi niso zavezani moralnim in pravnim omejitvam, na katerih temeljijo demokracije. Te omejitve skušajo izkoriščati tako, da igrajo asimetrično igro ter z velikimi finančnimi vložki v državno propagando in operacije FIMI. Proti temu se lahko – in se moramo – boriti. Za zoperstavljanje nenehnim valovom operacij manipuliranja z informacijami mora EU okrepiti svoje demokratične temelje, hkrati pa graditi trdno koalicijo voljnih in sposobnih, s čimer bo vzpostavila globalno obrambo podobno mislečih držav in regionalnih partnerjev.
Evropski ščit za demokracijo vidimo kot našo prvo obrambno linijo v tem prizadevanju. Opredeljuje načine za krepitev treh ključnih stebrov demokratičnega upravljanja: integritete našega skupnega informacijskega prostora, svobodnih in poštenih volitev, o katerih poročajo neodvisni mediji, ter družbene odpornosti proti dezinformacijam v vseh njihovih oblikah. Doslej smo uspeli povečati ozaveščenost in se poučiti o strategijah in orodjih, ki jih uporabljajo naši nasprotniki. Toda zgolj zaznavanje in ocenjevanje groženj nista dovolj. Okrepiti moramo svojo obrambo in ukrepati proaktivno – resnico moramo uporabiti kot meč, s katerim boj prenesemo k tistim, ki proti nam uporabljajo manipulativne vsebine in taktike. FIMI moramo razkriti kot to, kar je, ter premagati nasprotnike tako, da jih razorožimo.
Stopnjevanje prizadevanj doma ni dovolj. EU bo ukrepala proti FIMI tudi globalno. Prek delegacij EU, misij in operacij v okviru Skupne varnostne in obrambne politike ter diplomatskih predstavništev držav članic si bo Evropska unija prizadevala okrepiti usposabljanje za zoperstavljanje FIMI ter zagotoviti učinkovita orodja osebju na terenu. Sledilo bo še več. EU bo okrepila sodelovanje na področju boja proti FIMI s kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, s posebnim poudarkom na sosedstvu EU. Poglobila bo sodelovanje z mednarodnimi akterji, kot sta mehanizem G7 za hitro odzivanje in Nato. Prav tako bo ukrepala, da bodo stroški FIMI kampanj višjo, ko bo uvedla sankcije in javno razkrivala izvajalce kampanj.
Vemo, da delamo pravo stvar, ko naši nasprotniki postanejo nervozni. Predvidljivo so akterji FIMI obtožili Evropsko unijo avtoritarnega vedenja in Ščit ožigosali kot orwellovsko »Ministrstvo za resnico«. To je znak, da so naši nasprotniki zaskrbljeni. Učinkovit boj proti FIMI pomeni, da moramo sprejeti, da napadi niso znak neuspeha, temveč dokaz, da smo zlezli pod kožo tistih, ki si nas prizadevajo spodkopat. Če tisti, ki želijo rušiti in spodkopavati evropske institucije in vrednote, že omalovažujejo Demokratični ščit, s tem razkrivajo svoj strah pred tem, kar bo Ščit dosegel: kvariti in spodkopati njihove cilje.
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje
