Za kulisami slovenskega parlamenta se odvijajo odločitve, ki vplivajo na vsak naš dan, zato je prav, da vemo, kdo jih sprejema in kako.
Slovenski parlament je prostor, kjer se oblikuje prihodnost države. Čeprav se mladim pogosto zdi bolj oddaljen in zapleten kot zadnja sezona katere od Netflixovih političnih dram. A v resnici ga je mogoče razumeti precej preprosto: gre za dvodomni sistem, v katerem glavno vlogo igra Državni zbor, ob njem pa sedi še Državni svet, ki deluje kot nekakšen nadzornik, komentator in občasni zaviralec prehitrih odločitev.
Državni zbor je tisti "pravi" parlament, srčika političnega dogajanja, kjer sedi 90 poslank in poslancev. 88 jih izvolimo državljani na splošnih volitvah, dva dodatna pa prihajata iz vrst italijanske in madžarske narodne skupnosti. Gre za ljudi, ki odločajo o zakonih, proračunu, vladi in skoraj vsem, kar nam kroji vsakdan: od cen energentov do dostopa do zdravnika in pravil o subvencioniranih študentskih kosilih. Do svojega sedeža pridejo prek volitev, ki potekajo v osmih volilnih enotah in 88 volilnih okrajih, pri čemer končni izplen določa glas posameznika kot del celotnega mozaika strankarskih rezultatov. Ni treba razumeti vseh podrobnosti volilnega sistema, pomembno je vedeti le, da tvoj glas dejansko prispeva k sestavi parlamenta.
Državni svet je drugi del parlamenta, a za razliko od Državnega zbora ni izvoljen na splošnih volitvah. Sestavljajo ga 40 svetnikov, ki predstavljajo različne družbene in gospodarske interese: lokalne skupnosti, delodajalce, delojemalce, kmete, obrtnike in druge skupine. Njihova vloga ni vladati, temveč opozarjati, predlagati, komentirati in včasih z vetom zaustaviti slabe ali prehitro pripravljene zakone. Če si Državni zbor predstavljamo kot gamerja z igralnim džojstikom v rokah, potem je Državni svet tisti prijatelj na kavču, ki mu stoji za hrbtom in vztrajno govori: "Jaz bi šel raje na levo .... A si ziher, da je pametno, da greš ti desno?"
Parlament kot celota sprejema zakone, potrjuje vlado, odloča o proračunu, nadzira delovanje ministrov in državnih institucij ter potrjuje mednarodne sporazume. V praksi to pomeni, da se skoraj vse, kar država počne, na neki točki znajde na poslanskih mizah. Ne glede na to, ali te politika zanima ali ne, parlament vpliva na tvoj vsakdan bolj, kot si morda misliš: od pravil o zaposlovanju do podnebnih politik, od varnostnih ukrepov do dostopnosti stanovanj.
Za mlade volivce je razumevanje parlamenta pogosto prvi korak v svet politične pismenosti. Ni treba poznati vseh poslancev po imenih, niti ni treba razumeti zapletenih zakonodajnih postopkov. Pomembno je vedeti, kdo sprejema odločitve, kako te odločitve nastajajo in zakaj je tvoj glas na volitvah več kot samo obkrožanje imena na lističu. Parlament ni nekakšen oddaljen politični stroj, temveč mehanizem, ki neposredno oblikuje možnosti in izzive generacije, ki šele vstopa v samostojno življenje.
Delitev sedežev v državnem zboru poteka po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da število poslancev, ki jih dobi določena stranka, v veliki meri odraža delež glasov, ki jih prejme na volitvah. Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, te pa na 88 volilnih okrajev, vendar o končnem številu poslancev ne odloča posamezni okraj, temveč volilni rezultat stranke na ravni države. Ključni filter je štiriodstotni parlamentarni prag: stranka mora dobiti vsaj štiri odstotke glasov, da lahko vstopi v parlament. Nato se glasovi pretvorijo v poslanske mandate z metodo D'Hondt, ki nekoliko nagrajuje večje stranke, a vseeno ohranja razmeroma pošteno razmerje med glasovi in sedeži. Končni izplen tako ni naključen; je matematično izračunana slika političnih preferenc volivcev, prevedena v 90 sedežev, ki jih bodo naslednja štiri leta polnili tisti, ki smo jih izbrali na volilno nedeljo.
Čeprav se politika lahko zdi suhoparna ali nepregledna, se za vsemi izrazi, postopki in institucijami skriva preprosta resnica: parlament je kraj, kjer se odloča, kako bo videti prihodnost države. In ker bo ta prihodnost pripadala predvsem mladim, je prav, da vsaj okvirno vemo, kako je videti tisto znamenito "podstrešje demokracije", v katerem se vsak dan pišejo pravila, po katerih živimo.
