V najnovejši epizodi Metropolitanovega podkasta Tvoj glas 26 je Janez Janša v pogovoru s Sergejem Golubovićem opustil studijsko retoriko in razkril surovo refleksijo o svobodi, ki se je zanj začela z aretacijo, ne z ambicijo. To zagotovo ni bil klasičen politični intervju, temveč globok vpogled v miselnost človeka, ki je politiko postavil v okvir odgovornosti in rezultatov, ne pa iskanju všečnosti pred kamerami.
Daleč od studijskih soočenj in kratkih izjav je Janez Janša v tokratni epizodi podkast Tvoj glas 26 med drugim razkril svojo politično miselnost brez etiket in marketinških trikov. Pogovor s Sergejem Golubovićem ni bil namenjen všečnosti, temveč razumevanju, in prav v tem je njegova moč.
Že v uvodu je Janez Janša, eden najbolj prepoznavnih političnih obrazov v zgodovini samostojne Slovenije in obenem dolgoletni prvi mož stranke SDS, zavrnil klasično samopredstavitev. "Ostalo boste izvedeli, če bodo zanimiva vprašanja," se je nasmehnil. In prav vprašanja o svobodi, oblasti, odgovornosti in ceni odločitev so odprli prostor za pogovor, ki je bolj refleksija časa kot dnevnopolitični komentar.
V politiko skozi zapor, ne skozi ambicije
Ko danes govori o svojem vstopu v politiko, Janša zavrača romantizacijo. Njegova pot ni bila posledica idealizma ali strateškega načrta, temveč nasilnega posega nekdanje skupne države v posameznikovo življenje.
Leto 1988 in zapor nista pomenila začetka politične kariere, temveč prelom z iluzijo normalnosti. Takrat ni razmišljal o oblasti, temveč o tem, ali bo sploh še kdaj stopil na sonce. Ključni trenuten pa se je, kot je poudaril, zgodil zunaj zapora: množični upor, odbor za varstvo človekovih pravic in trenutek, ko strah v Sloveniji prvič ni bil več samoumeven.
Ta izkušnja pojasni veliko tega, kar danes zaznamuje Janševo politično držo: občutljivost za svobodo, odpor do nadzora in globoko nezaupanje do oblasti brez omejitev.
Ko algoritmi odločajo, kdo sme govoriti
Ena osrednjih tem pogovora so družbena omrežja. Janša je odločno zavrnil poenostavljene prepovedi in opozarja, da regulacija brez razumevanja vodi v nadzor, ne v zaščito.
Janez Janša je med drugim razkril, da ne nasprotuje starostnim omejitvam, primerljivim s filmsko industrijo, a ostro nasprotuje drastičnim ukrepom, ki po njegovem mnenju vodijo v omejevanje svobode govora. Digitalni svet razume kot novo bojišče, ne le idej, temveč nadzora.
Mlade družine na čakanju: država ali lastni dom?
Ko je pogovor nanesel na mlade in stanovanjsko problematiko, je 67-letni politik zavzel izrazito sistemsko pozicijo. Kritičen je bil do modela, ki gradi odvisnost od države namesto dolgoročne lastniške varnosti.
Po njegovem mnenju so kriteriji socialnih razpisov pogosto takšni, da izključujejo tiste, ki v sistem dejansko vplačujejo. Stanovanjska politika mora postati razvojna, ne zgolj socialna.
Slovenija, zakaj smo spet tam, kjer smo že bili?
Eden najostrejših delov pogovora je bil vezan na analizo slovenskega gospodarskega zdrsa po letu 2008. Janša se je dotaknil primerjave s Hrvaško in opozoril, da Slovenija izgublja prednost, ki jo je nekoč imela.
Ključno težavo vidi v davčni politiki, zlasti v obdavčitvi dela in znanja. Višji davki ob hkratnem padanju kakovosti javnih storitev po njegovem ustvarjajo nevarno kombinacijo: nezadovoljstvo, odliv kadrov in stagnacijo. Posebej kritičen je bil do ukinitve urada za referenčne cene v zdravstvu, ki ga razume kot simbol širšega problema.
Opozoril je, da škoda ni zgolj finančna, temveč kadrovska: ko vrhunski zdravniki zapustijo sistem, jih tudi ob morebitnih reformah ni mogoče preprosto dobiti nazaj. V tem vidi eno najresnejših dolgoročnih posledic slabega upravljanja.
Obljube so za medije, rezultati za ljudi
V zaključku pogovora se je Janez Janša dotaknil vprašanja politične kulture. Kritičen je bil do politike obljub brez izvedbe in poudarja, da se kredibilnost gradi izključno z rezultati.
Njegov pogled na politiko ni spravljiv, je pa dosleden: meritokracija, odgovornost in merljivi rezultati namesto retorike, je odločno poudaril nekdanji premier Slovenije.
Ne kot človek, ampak kot funkcija
Podkast Tvoj glas 26 je brez dvoma razkril tudi drugačno, osebnejšo plat pogovora, ki običajno ne pride v medije. Janša je govoril o družini, vzgoji otrok in vrednotah, ki jih je težko ponarediti.
Čeprav ni politik, ki bi rad govoril o sebi, pravzaprav o sebi pove veliko s tem, česar ne pove. V svetu, kjer so osebne zgodbe pogosto marketinško orodje, se njegov pristop loči: ne išče aplavza, ne išče simpatij in ne gradi osebnih zgodb za medijsko potrditev. Njegov nastop ni performans, ampak samo funkcija.
Paradoks sodobne politike je v tem, da posameznik, ki se skriva za funkcijo, lahko prav s tem razkrije resnost svojega dela. Janšev primer ni univerzalen, ni edini, ki razmišlja tako, a je tokrat ponudil vpogled, kako se lahko politika obravnava kot odgovornost, in ne le kot javna predstava.
Podkast Tvoj glas 26 je vnovič potrdil: manj hrupa, več konteksta. Janez Janša ni samo politična figura, je človek za funkcijo. Polarizirajoč, kontroverzen, a neizbrisno prisoten v slovenski politični zgodovini.
