V novi epizodi podkasta Tvoj glas 26 ministrica za kulturo Asta Vrečko v pogovoru s Sergejem Golubovićem presega okvire dnevne politike in odpira neprijetna vprašanja o naši kolektivni odgovornosti do prihodnosti. Skozi prizmo umetnostne zgodovinarke in mame razmišlja o vizualni pismenosti, vzgoji v digitalni dobi ter trenutku, ko se bomo morali vprašati, kje smo bili, ko je svet okoli nas pokal po šivih.
Politike smo navajeni poslušati v formatu treh stavkov, ene replike in enega obrambnega manevra. Včasih celo manj. Tokrat ni bilo tako. V novi epizodi podkasta Tvoj glas 26 je bila gostja Asta Vrečko: sokordinatorka stranke Levica, umetnostna zgodovinarka, aktivistka, mama in ministrica za kulturo. Pogovor s Sergejem Golubovićem ni šel po liniji dnevne politike, ampak po liniji vprašanja, ki je precej bolj neprijetno: kje smo kot družba in ali bomo čez leta priznali, da smo vedeli?
Njena pot v politiko se ni začela z željo po funkciji, temveč z občutkom, da svet drsi v smer, ki ji ne moremo le teoretično oporekati. Kot srednješolka je kolebala med kemijo in zgodovino, nato pa se odločila za umetnostno zgodovino. Ne zaradi romantike, temveč zaradi radovednosti, kako človek ustvarja in kako družba skozi ustvarjanje razkriva svojo strukturo.
Med študijem je organizirala bralne krožke, poletne šole in soustanovila Delavsko-punkersko univerzo. Ko je gospodarska kriza pokazala, da mlada generacija ostaja brez perspektive, je aktivizem prestopil v politiko. "Če govoriš o spremembah, moraš biti pripravljen narediti tudi korak naprej," je pojasnila o odločitvi, da vstopi v izvršno oblast.
Vizualna pismenost kot obrambni mehanizem
Pogovor je zapeljal naravnost v prihodnost, v čas umetne inteligence, 'deep fake' posnetkov in manipulacije podob. Asta Vrečko opozarja, da danes ne gre več samo za bralno nepismenost, temveč predvsem za vizualno.
Kot umetnostna zgodovinarka analizira podobe skoraj detektivsko: detajli, slog, kontekst. A priznava, da tehnologija napreduje tako hitro, da bo kmalu tudi to znanje premalo. Rešitev po njenem ni panika, temveč premišljena regulacija in izobraževanje. Kritično mišljenje kot temelj demokracije.
Socialna omrežja: prepoved ni odgovor
Ko je beseda nanesla na mlade in družbena omrežja, ni ponudila enostavnih rešitev. Kot mati razume nevarnosti, od zasvojenosti do spletnega nasilja. Kot političarka pa opozarja, da represija brez dialoga pogosto rodi nasprotni učinek. "Prohibicija nikoli ni rešitev sama po sebi," pravi. Namesto tega zagovarja odprt pogovor s stroko, starši in mladimi.
Pogovor je postal resnejši, ko je beseda nanesla na vojne, genocid in globalne napetosti. Ukrajina, Gaza, geopolitične napetosti, naraščajoče avtokratske tendence. Svet, ki se je zdel stabilen, poka po šivih. "Čez nekaj let se bomo vprašali, kje smo bili, ko se je to dogajalo," opozarja Vrečko.
Po njenem vojne niso le ideološki spopadi, temveč tudi ekonomski interesi. Mir ni pasivno stanje, temveč aktivno prizadevanje. Zgodovina, ki jo preučuje, jo uči, da se družbeni zlomi začnejo z majhnimi popuščanji, ki jih sprva skoraj ne opazimo.
Odgovornost do prihodnjih generacij
Če jo je v mladosti gnala želja po sistemskih spremembah, jo danes vodi predvsem odgovornost do mlajših generacij. Govori o podnebnih spremembah, o snegu, ki ga čez 20 let morda ne bo več, in o svetu, ki ga lahko zapustimo osiromašenega ali bolj pravičnega.
V tem kontekstu podpira tudi idejo znižanja volilne starosti na 16 let, če mladi nosijo posledice odločitev, bi morali imeti možnost soodločanja.
Med ministrico in mamo
Kljub funkciji si vzame čas za družino. Hčerko pelje v vrtec, jo včasih vzame na kulturne dogodke, skupaj bereta pravljice in stripe. Ne zagovarja popolne izolacije pred digitalnimi tehnologijami, temveč postopno uvajanje kakovostnih vsebin.
Njena vizualna pismenost se začne že pri risankah. Njena najljubša literatura? Dickens in Cankar, letos pa priporoča tudi Kosovela in Zofko Kveder, klasike, ki znajo sto let stare misli povedati tako, da zvenijo kot komentar današnjega dne.
Prelomni čas in vprašanja, ki ostanejo
Ob koncu epizode je jasno, da se bližajo volitve, ki ne bodo zgolj menjale imen, temveč smer družbe. "Gre za odločitev, v kakšno družbo želimo iti," poudarja, med modelom, kjer je profit nad človekom, in modelom, kjer je javno dobro temelj sistema.
Tokratna epizoda Tvoj glas 26 ne ponuja enostavnih rešitev. Namesto ostrih političnih replik prinaša razmislek, ki presega dnevno politiko in cilja na vsakega od nas. Asta Vrečko ne nastopa napadalno ali populistično, ampak z zavedanjem, da bodo prihodnje generacije gledale nazaj in presojale. Vprašanje, ki ostane po poslušanju, ni namenjeno le politiki, temveč vsakemu posamezniku: če svet res gori, bomo še naprej molčali?
