Daleč od hrupa dnevnih konfliktov je premier Robert Golob v studiu Metropolitana v enem najbolj poglobljenih intervjujev dosedanjega mandata med drugim razkril osebno ceno oblasti in strategijo vodenja, ki zavrača vsakršno polovičarstvo. Pogovor v podkastu Tvoj glas 26 nikakor ni bil le politična analiza, temveč tudi intimen vpogled v razmišljanje človeka, ki v času globalnih negotovosti in tehnoloških prelomov išče smisel onkraj iskanja všečnosti.
Ko Robert Golob govori, ne govori kot tipičen politik. Govori kot nekdo, ki je politiko izbral pozno, zavestno in z jasno mejo. V tokratni epizodi podkasta Tvoj glas 26 z voditeljem Sergejem Golubovićem ne išče všečnosti, temveč smisel. Njegova sporočila niso kratke parole, namenjene naslovnicam, ampak razmisleki o odgovornosti, moči, tehnologiji in prihodnosti družbe zlasti mladih, ki bodo posledice današnjih odločitev nosili najdlje.
Ta misel ni zgolj osebna maksima, temveč okvir, skozi katerega razume politiko. Ne kot prostor taktiziranja, temveč kot prostor odločitev, ki imajo dolgoročne posledice, in to tudi takrat, ko niso priljubljene.
Politika kot služenje, ne kot poklic
Robert Golob je eden redkih slovenskih politikov, ki odkrito problematizira idejo "poklicnega politika". Skoraj 25 let je deloval v gospodarstvu, soustanovil podjetje in dosegel ekonomsko neodvisnost, še preden je vstopil v politiko. Po njegovem mnenju to ni naključje, temveč pomemben pogoj za osebno in politično svobodo.
Ko politika postane edini vir preživetja, se začnejo kompromisi z lastnimi vrednotami. Ne nujno zaradi slabih namenov, temveč zaradi strahu pred izgubo položaja. Takrat oblast ne služi več javnosti, ampak sama sebi. V tem vidi eno ključnih sistemskih težav sodobne politike in razlog, zakaj se ji je sam dolgo izogibal.
Zakaj dva mandata nista ambicija, ampak minimum
Golob že od začetka mandata govori o dveh mandatih. Ne kot o politični obljubi ali osebni ambiciji, temveč kot o realnosti vodenja države, ki se sooča z zapletenimi, strukturnimi izzivi.
Po njegovem mnenju politika, ujeta v štiriletne cikle, skoraj neizogibno zapade v populizem in kratkoročne ukrepe. Odločitve, ki imajo dolgoročne pozitivne učinke, pa so pogosto politično nehvaležne, drage, zapletene in brez takojšnjih rezultatov. Prav zato meni, da brez kontinuitete ni mogoče izvesti resnih reform, temveč zgolj upravljati krize.
Funkcija brez ravnovesja
Na vprašanje o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem odgovori brez olepševanja. Ne ponuja motivacijskih fraz in ne ustvarja iluzij.
Delo predsednika vlade je 24-urno, nepredvidljivo in psihično izjemno zahtevno. Gre za funkcijo, ki ne dopušča izklopa niti ob vikendih niti v zasebnih trenutkih. Ključno vlogo pri tem ima podpora družine, predvsem soproge Tine, ki, kot pravi, razume težo in ceno te funkcije. V tem kontekstu politiko opiše bolj kot preizkus vzdržljivosti kot pa položaj moči.
Umetna inteligenca: priložnost ali nevarnost
Poseben del pogovora nameni umetni inteligenci. Golob je jasen: AI ni več prihodnost, temveč sedanjost. In vprašanje ni, ali jo bomo imeli, temveč kako jo bomo uporabljali.
Opozarja na dve veliki tveganji: etične zlorabe in postopno pasivizacijo ljudi, ki bi odgovornost za razmislek prelagali na algoritme. Zato napoveduje vzpostavitev nacionalne platforme za umetno inteligenco v slovenščini, z zaščitenimi podatki in brezplačnim dostopom. Po njegovem mnenju mora država zagotoviti, da tehnologija ne poglablja neenakosti, temveč jih zmanjšuje.
Socialna omrežja in logika konflikta
Ko govori o sovražnem govoru in polarizaciji, ne moralizira. Predsednik Gibanja Svoboda poskuša razložiti mehanizem: "Naši možgani so naravno bolj občutljivi na grožnje kot na dobre novice. Algoritmi to izkoriščajo."
Družbena omrežja so zato okolje, ki spodbuja konflikt, ne dialoga. Negativna čustva se širijo hitreje, nagrajujejo več pozornosti in ustvarjajo izkrivljeno podobo družbene realnosti. Idejo o omejitvi dostopa za mlajše od 15 let podpira, vendar ob jasnem pogoju.
Tehnologije same po sebi ne vidi kot sovražnika, temveč kot izziv, ki zahteva zrel odziv družbe. Obenem Golob politični prostor razume kot iskanje ravnovesja. Govori o treh pristopih: populističnem, libertarnem in sredinskem. Sredina je po njegovem mnenju najtežja pot, ker zahteva stalno tehtanje, kompromis in odpornost proti pritisku skrajnosti. A hkrati edina, ki lahko dolgoročno zagotavlja stabilno in vključujočo družbo.
Ena ključnih tem za mlade ostajajo stanovanja. Golob prizna, da rezultati še niso vidni, a vztraja, da so sistemske spremembe v teku in da gre za projekt, ki ne more dati hitrih zmag: "Zakonodajo imamo, sredstva imamo. Zdaj gradimo."
Poudari tudi spremembo filozofije: stanovanjska politika ne bo več namenjena zgolj socialno ogroženim, temveč tudi mladim, mladim družinam in ključnim kadrom, brez katerih javni sistemi ne morejo delovati: "Če hočemo zdravnike, učitelje in mlade družine, jim moramo omogočiti dostojno bivanje." Gre za dolgoročno naložbo v družbeno stabilnost, ne za kratkoročni politični ukrep.
Kritika kot nujni del demokracije
Pomembno razliko vidi med kritiko in sovražnim govorom: "Kritika je zdrava. Takrat se učiš. Sovražni govor pa nima nobene vrednosti." Danes ga, kot pravi, zavestno ignorira. Ne zato, ker bi bil imun, temveč zato, ker se je naučil razlikovati med tistim, kar je smiselno slišati, in tistim, kar je zgolj hrup.
Njegova vizija Slovenije ni revolucionarna, je pa dosledna: družba, kjer se delo splača, kjer obstajata red in pravičnost ter kjer tehnologija služi človeku, ne obratno: "Napredek ni samoumeven. Ustvariti ga moramo."
Človek za funkcijo
Pogovor se na koncu sprosti in pridobi lahkotnejši ton. Govorimo o majhnih, skoraj banalnih podrobnostih, ki pa razkrivajo človeka za funkcijo: kampanjska pesem, ki ga navdušuje, je We Will Rock You, ena od bolj nenavadnih kritik pa je letela na njegovo pričesko. Razkriva tudi, da veliko raje preživi čas ob pogovoru, kot v televizijskih studiih, kjer pogosto prevladajo kričanje in površinske debate. Podkast mu omogoča, da se sprosti, pove svoje misli v polnosti in pusti poslušalcu, da sam sledi razmišljanju, brez pritiska površinskega konflikta.
In prav v tem je bistvo podkasta Tvoj glas 26: manj hrupa, več smisla. Ne gre za to, da bi se z vsem strinjali, temveč da razumemo, kako razmišlja človek, ki trenutno vodi državo, in zakaj verjame, da politika ni cilj, ampak odgovornost.
