V novi epizodi podkasta Tvoj glas 26 Miha Kordiš skozi prizmo osebne rasti, družinske podpore in zgodnjega intelektualnega formiranja razkriva genezo svoje politične drže, ki temelji na brezkompromisnem zagovarjanju delavskih pravic ter kritični refleksiji sodobnega kapitalističnega sistema.
"Mi socialisti smo tisti, ki bomo vzeli celo štruco kruha in jo dali tistim, ki so jo spekli," je brez olepševanja poudaril Miha Kordiš v tokratni epizodi podkasta Tvoj glas 26 s Sergejem Golubovićem. Njegove besede niso le politični slogan so temelj njegove filozofije: pravičnost pred dobičkom, glas delavca pred močjo korporacij.
V pogovoru z voditeljem Sergejem Golubovićem je Kordiš razkril, kako ga je že v mladosti branje Marxa oblikovalo, kako mu je družina stala ob strani pri študentskih aktivističnih akcijah in kako ga je ogorčenost nad izkoriščanjem pripeljala v politiko.
Knjižni molj, ki je že v prvem letniku bral Marxa
Kordiš je od mladih nog poznan kot knjižni molj. Že v prvem letniku je prebral komunistični manifest Karla Marxa, kar je močno vplivalo na njegovo razumevanje sveta. Branje zanj ni bilo zgolj hobi, temveč način, kako spoznati družbene neenakosti, mehanizme moči in dinamiko kapitalističnega sistema.
Pojasnil je, da so mu knjige pomagale razumeti, kako družba deluje in kje so po njegovem mnenju luknje, ki jih je treba zapolniti. Branje ni oblikovalo le njegove miselnosti, ampak tudi način, kako danes pristopa k politiki: z analizo, refleksijo in jasnimi vrednotami.
Družina kot opora in spremljevalka političnih začetkov
Za Kordiša ni bila politika nikoli nekaj, kar bi nastalo v vakuumu. Njegova družina je bila ob njem od prvega dne. Ko je skupaj s kolegi na fakulteti organiziral zasedbe in proteste proti nepravičnim sistemom, so mu starši pripravljali večerje po akcijah, s čimer so mu pokazali, da niso le opazovalci, ampak aktivni sopotniki njegovega angažmaja.
Po njegovih besedah sta prav njegova starša bila tista opora, brez katere ne bi uspel. Brez takšne podpore bi mu bilo težko vzdržati pritisk političnega vsakdana.
Politika kot odgovor na ogorčenost
Kordiš poudarja, da ga je v politiko gnala ogorčenost nad izkoriščanjem delavcev in nepravičnostjo v družbi. Njegovo poslanstvo je, da glas delavcev ne ostane utišan in da politika ne postane prostor privilegijev, temveč instrument za pravičnost.
Ta občutek ogorčenosti, povezan z refleksijo, je po njegovem mnenju tisto, kar loči angažiranega politika od tistega, ki zgolj išče osebne koristi.
Osebni detajli, ki oblikujejo politično vizijo
Miha Kordiš ni zgolj politik: je človek, čigar navade, strasti in samorefleksija oblikujejo njegovo perspektivo. Njegovo zgodnje branje, družinska podpora in občutek za pravičnost so temelji njegove politične filozofije. Že v osnovni šoli ga je navduševala vojna zgodovina, in po njegovih besedah, če ne bi bil politik, bi verjetno predaval kot profesor zgodovine.
Skozi odraščanje pa se je predvsem naučil skromnosti: po njegovih besedah "ni več tako mlad, da bi mislil, da vse ve" in "bil sem pameten kot radio, a v resnici sem bil samo en bučko". Ta iskrenost razkriva Kordiša kot človeka, ki se ne jemlje preveč resno, a hkrati globoko razmišlja o tem, kako politika lahko služi pravičnosti in vrednotam, ki jih nosimo iz vsakdanjega življenja.
Epizoda Tvoj glas 26 z Miho Kordišem ni bil običajen politični intervju. Bil je pogovor o življenju, vrednotah in motivaciji, ki oblikujejo politiko od spodaj navzgor. Kordiš in Golubović sta raziskala, kako zgodnje izkušnje, družinska podpora in branje oblikujejo politično delovanje, in kako ogorčenost nad nepravičnostjo lahko preraste v konstruktivno akcijo.
Ko ga je Golubović vprašal, katere tri besede bi opisale stanje slovenske politike, je Kordiš brez premisleka odgovoril: "Lahko samo ena: slabo!" Ta iskreni, neposredni odgovor povzame ton epizode: politika ni glamur, ni igra moči, ampak odsev družbe, z njenimi pomanjkljivostmi, frustracijami in možnostmi za spremembe. In prav zato je pogovor z Miho Kordišem več kot intervju, je budilka, opomin in izziv, da ne ostanemo pasivni, ampak oblikujemo svet, v katerem želimo živeti.
