Slovenci se prepiramo o marsičem, a nič ne razdeli družinskih kosil tako hitro kot vprašanje, kdo je levi in kdo desni. Toda kaj to sploh zares pomeni?
V Sloveniji se, tako kot skoraj povsod po svetu, ljudje najpogosteje razporedimo v dva velika tabora: eni prisegajo na socialno pravičnost, močno državo in solidarnost, drugi pa najprej preverijo, ali jim država jemlje preveč in pušča premalo prostora za lastno svobodo. Čeprav je razlika med levimi in desnimi političnimi idejami stara že več kot dvesto let, še vedno določa slovensko politiko, rojeva žgoče debate na kavah, razdvaja družinske mize in buri duhove na družbenih omrežjih. Toda kaj v sodobni slovenski politiki sploh pomeni biti "lev" ali "desen"? Kaj zagovarjata ti dve smeri, kje se ločita, in zakaj se o tem še vedno tako strastno prepiramo?
Izraz levica in desnica ni padel z neba, niti si ga niso izumili ne uporabniki omrežja X ne vplivneži s TikToka. Oba pojma izvirata iz časov francoske revolucije, ko so se predstavniki različnih političnih idej dobesedno usedli na različni strani dvorane. Čeprav je svet danes bistveno bolj zapleten, je osnovna razlika ostala podobna: gre za dva načina razumevanja družbe, države in tega, kdo bi moral nositi največjo odgovornost za skupno dobro.
V Sloveniji se levica običajno povezuje z idejo, da naj bo država aktivna, da naj pomaga tam, kjer posameznik ne zmore sam, in da naj poskrbi, da razlike med ljudmi ne postanejo prevelike. Levičarji v svojem bistvu verjamejo v močno javno zdravstvo, javno šolstvo, socialne pravice, enakost spolov, pravice manjšin ter solidarnost. Po njihovem je država nekaj kot skupni varnostni pas: bolj varen, bolj pravičen, bolj dostopen za vse.
Desnica na drugi strani prisega na več osebne svobode, več podjetniške pobude in manj državnega vmešavanja. Njihova logika je, da ljudje uspejo, ko jim država ne stoji na poti, da trg zna marsikaj bolje urediti kot politika in da bi morali imeti posamezniki več besede pri tem, kako razpolagajo s svojim denarjem in življenjem. Desnica poudarja tradicijo, identiteto, varnost, odgovornost ter previdnost pri hitrih družbenih spremembah.
➡️ 5 osnovnih vrednot levice
Levica v ospredje postavlja skupnost, sodelovanje in vlogo države pri zagotavljanju blaginje vseh državljanov.
- Socialna pravičnost in solidarnost: prepričanje, da mora družba poskrbeti za najšibkejše. To vključuje prerazporejanje bogastva (progresivna obdavčitev), da se zmanjšajo razlike med bogatimi in revnimi.
- Enakost: prizadevanje za enake možnosti za vse, ne glede na ozadje. To ne pomeni le enakosti pred zakonom, ampak pogosto tudi prizadevanje za enakost na vseh ravneh in odpravo sistemskih privilegijev.
- Močan javni sektor: zagovarjanje dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, šolstva in socialnega varstva, ki ga financira in regulira država, da bi bilo dostopno vsem pod enakimi pogoji.
- Delavske pravice: zaščita interesov delavcev pred interesi kapitala. To vključuje močne sindikate, varno delovno okolje, pošteno plačilo in regulacijo trga dela.
- Progresivnost in multikulturalizem: odprtost do družbenih sprememb, zavzemanje za pravice manjšin (etničnih, LGBTQ+), sekularizem in varovanje okolja pred interesi industrije.
➡️ 5 osnovnih vrednot desnice
Desnica v ospredje postavlja posameznika, svobodo izbire, ohranjanje reda in spoštovanje tradicije.
- Individualna svoboda in odgovornost: prepričanje, da je posameznik sam odgovoren za svoj uspeh in neuspeh. Poudarek je na meritokraciji – kdor več in bolje dela, si zasluži več.
- Ekonomska svoboda: zagovarjanje nizkih davkov, deregulacije in minimalnega vmešavanja države v gospodarstvo. prepričanje, da zasebna pobuda in konkurenca prinašata največji napredek.
- Tradicija in družina: spoštovanje ustaljenih družbenih norm, kulturne dediščine in pogosto verskih vrednot. Tradicionalna družina se vidi kot osnovna celica stabilne družbe.
- Domoljubje in nacionalna identiteta: poudarjanje suverenosti lastne države, varovanje nacionalne kulture, jezika in meja. Interesi lastnega naroda so postavljeni na prvo mesto.
- Varnost in red: zagovarjanje močne pravne države, policije in vojske za zagotavljanje varnosti državljanov in spoštovanje zakonov. Stabilnost je pomembnejša od hitrih družbenih sprememb.
Če se zdi, da sta si oba pola popolno nasprotje, je to samo del zgodbe. V resnici je slovenski politični prostor precej mešan. Stranke pogosto prestopajo meje, levičarji kdaj govorijo o varnosti, desničarji o javnem zdravstvu. Mladi pa se vse pogosteje sprašujejo nekaj popolnoma drugega: ne toliko "ali sem levi ali desni", ampak "kdo bo v tej državi dejansko poskrbel, da bo stanovanje dostopno, da se bom lahko naročil k zdravniku in da bo moja plača imela vsaj malo smisla".
Prav to je morda najpomembnejši del sodobne politike: mladi niso več nujno ideološko zvesti eni strani. Mnogi izbirajo po učinku, ne po barvi. Nekdo je lahko ekonomsko bolj desno usmerjen, a hkrati družbeno bolj liberalen. Nekdo drug želi močno javno zdravstvo, a bi hkrati rad manj birokracije. Politične identitete so postale fluidne, svet pa se ne razdeli več samo na dve barvi, temveč na celotno paleto odtenkov.
Kljub temu je koristno razumeti osnovo: levica verjame v moč skupnosti in države, desnica v moč posameznika in trga. Oboji imajo svoje argumente, prednosti in pasti in ravno zato je politika zanimiva. Ne rabimo navijati ne za eno ne za drugo stran, pomembno pa je vedeti, kaj nekdo zagovarja.
