Za radovedne: kratek in jedrnat vodič po slovenski volilni zgodovini

Volitve so danes nekaj povsem rutinskega: odideš na volišče, oddaš glas in nadaljuješ z dnevnimi opravki. V pomen tega početja se ne poglabljamo preveč, saj nam je precej samoumevno, podobno kot redko pomislimo, kako samoumevno je, da skoraj v vsakem trenutku lahko stopimo v trgovino po tisto, kar potrebujemo – ali pa to celo naročimo prek spleta. 
 
A to, da imamo volilno pravico, kakršno poznamo danes, niti najmanj ni samoumevno. V zadnjih dveh stoletjih smo zamenjali več matičnih držav, vsaka pa je imela svoj pogled na to, kdo sploh lahko voli. Zgodovina slovenskih volitev sega daleč v leto 1848, ko je lahko v Avstrijskem cesarstvu glasoval le majhen del prebivalstva, in se nadaljevala skozi desetletja političnih premikov in prelomov.

Tu je nekaj prelomnic, ki si jih velja zapomniti ...

Volitve za premožne moške

Že omenjeno leto 1848 velja za prvi stik Slovencev z volilno kulturo in začetek oblikovanja slovenske politične misli. Tedaj smo spadali pod Avstrijsko cesarstvo, ki je v času pomladi narodov prvič uvedlo parlamentarne volitve. Vendar pa te volitve niso bile dostopne vsem: glasovali so lahko le neodvisni moški z določenim davčnim cenzusom. 

To se je nekoliko spremenilo leta 1861, ko so bili volilni upravičenci razdeljeni na tri volilne razrede glede na premoženje, glasovi bogatejših pa so šteli več. V veleposestniškem razredu so smele voliti tudi nekatere ženske.

Za naslednje prelomno leto šteje 1907. Slovensko ozemlje je takrat spadalo pod Avstro-Ogrsko, ta pa je uzakonila splošno, enako (brez razredov) in tajno volilno pravico za vse moške nad 24 let. Ta trenutek je pomemben za moderno slovensko politiko, saj je prvič množično glasovala velika večina slovenskih moških.
 
A časi Avstro-Ogrske po tistem niso več trajali dolgo, saj je po prvi svetovni vojni (1914-1918) razpadla. Leta 1918 je nastala Kraljevina SHS, splošno volilno pravico za njene državljane, moške in ženske, starejše od 21 let, pa so uvedli na občinskih volitvah leta 1920.

S tem je bila tudi med Slovenci prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Toda Jugoslovanska demokratska stranka je že leto pozneje črtala to uredbo. Volilno pravico so ženske ponovno dobile šele leta 1945 v novi Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni.

Morda vas zanima tudi:

• Na današnji dan pred 30 leti smo na plebiscitu odločali o samostojni državi
• Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na plebiscitarno odločitev

Rekordna udeležba Slovencev na volitvah

Če preskočimo nekaj desetletij, se znajdemo v letu 1990, enem najpomembnejših obdobij slovenske zgodovine. Aprila 1990, malo po izglasovanih spremembah jugoslovanske ustave, so se v Sloveniji namreč zgodile prve svobodne večstrankarske volitve, na katerih so volivci izbirajo nov Skupščinski zbor, predsedstvo in predsednika predsedstva – na to pozicijo je bil izvoljen Milan Kučan. Prav te volitve so bile prvi korak do osamosvojitve in tranzicije. 
 
Zelo pomemben datum v tem letu je še 23. december 1990, ko je potekal plebiscit, na katerem so se slovenski volivci odločali o vprašanju "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Teh volitev se je udeležilo več kot 93 % slovenskih volilcev, več kot 95 % jih je izglasovalo, da si želijo samostojno in neodvisno Slovenijo, kar predstavlja 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev. To je še danes najvišja volilna udeležba v zgodovini Slovenije.
 
Visoka udeležba pa je bila tudi na prvih volitvah samostojne Slovenije leta 1992, ko se je na volišča odpravilo okoli 85 % volivcev. Takrat je Slovenija izvedla prve volitve v državni zbor po novih pravilih in v novem državnem okviru, izbirali pa so tudi prvega predsednika Slovenije. Predsednik vlade je takrat postal Janez Drnovšek, predsednik republike pa Milan Kučan. 
 
Od devetdesetih let naprej Slovenci redno volimo v različnih okvirih:

• državne volitve (DZ),
• lokalne volitve (župani in občinski svetniki),
• predsedniške volitve,
• referendumi,
• volitve v Evropski parlament (od leta 2004).

Volilna udeležba sicer niha: tako visoke kot v devetdesetih letih, nismo nikoli več dosegli, vseeno pa volitve ostajajo osrednji del politične kulture.

V zadnjih letih se sicer tudi volilni proces modernizira: predčasno glasovanje je vse pogostejša praksa, dostop do političnih in volilnih informacij se seli na družbena omrežja, mladi glasujejo predvsem pragmatično, kadar politika vpliva na njihovo življenje, vse glasnejše pa so tudi razprave o e-volitvah, saj se zdi odhod na volišče in fizično štetje glasov v dobi digitalizacije marsikomu zamuden in zastarel. 
 
Od leta 1848 do danes se je volilna pravica iz privilegija redkih postopoma spremenila v temeljno pravico vseh odraslih državljanov. In ko se danes odpravimo na volišče, poskušajmo na "še en opravek v dnevu" pogledati z drugega zornega kota: stopamo v zgodbo, za katero so zaslužne generacije pred nami in ki jo lahko s svojim glasom nadaljujemo na svoj način.

Predsedniki vlade:

Predsedniki republike:

Predsedniki državnega zbora: