Volitve niso dolgočasna obveznost odraslih, temveč eden redkih trenutkov, ko ima prav vsak od nas možnost, da konkretno vpliva na svojo prihodnost. Tudi (in predvsem) mladi.
Slovenija bo v letu 2026 dobila novo vlado, številni mladi pa se bodo zagotovo še enkrat znašli pred večno dilemo: "Ali sploh ima smisel iti na volitve?!" Če vam je kdaj kdo rekel, da vaše mnenje nič ne šteje oziroma da je vse skupaj brez veze, ker tako ali tako ne morete ničesar spremeniti, je tole najboljši trenutek, da dokažete nasprotno. Volitve so namreč redka priložnost, ko glas ni le številka, ampak dejansko orodje, ki lahko vpliva na to, kje in kako bomo živeli, koliko bomo zaslužili in ali bomo čez nekaj let še lahko dobili zdravnika. Da o "penziji" niti ne govorimo ...
Resnica, ki je nihče ne mara slišati, je, da se volitev najbolj disciplinirano udeležujejo starejši. Kar pomeni, da se politika pretežno ukvarja s tem, kar zanima njih. Stari in mladi pa sta, roko na srce, povsem drugačna svetova. Vse to seveda ni nič osebnega, tako pač deluje demokracija: kjer je glas, tam je pozornost. Toda če se mladi ne pojavijo na voliščih, je to isto, kot bi politikom poslali sporočilo na WhatsAppu: "Hej, naše težave v bistvu sploh niso tako zelo pomembne, lahko jih ignorirate še naslednjih 10 let."
In to se že dogaja. Stanovanja so postala za veliko večino preprosto nedosegljiva, študij je tudi zaradi tega vse dražji špas, prvi vstop na trg dela negotov, najemniške pogodbe pa delujejo kot domača naloga s pravnega faksa. Volitve so zato eden redkih načinov, kako lahko mladi kolektivno udarijo po mizi.
"Kar odločajte namesto mene"
Ko se je v 60. letih v Združenih državah Amerike na noge dvignilo gibanje za državljanske pravice, so bili med najglasnejšimi prav mladi. Ko je padel Berlinski zid, je padel tudi zaradi generacije, ki se ni več strinjala s staro logiko in ureditvijo sveta. V številnih državah je prav mladi val dosegel pravico do glasovanja pri 18 letih.
V Sloveniji je bila najvišja volilna udeležba na prvih demokratičnih volitvah leta 1992. Tudi mladi so tedaj v tistem zgodovinskem obdobju šli volit, ker so čutili, da gre za prihodnost. Danes smo priča vse manjši udeležbi, še posebej med mladimi. Toda zgodovina ima en nauk: ko se mladi pojavijo, se stvari spremenijo hitreje, kot bi si kdorkoli mislil.
Preberite tudi:
- Prvič na volitve? To so stvari, ki jih morate vedeti
- Za radovedne: kratek in jedrnat vodič po slovenski volilni zgodovini
Poglejmo pošteno; politika zares ni priljubljena Netflix serija, ki bi jo vsi oboževali. Je bolj kot 8. sezona Igre prestolov: že res, da so jo preprosto morali posneti, a je na trenutke zares razočarala. Prav zato je vsak glas pomemben. Glas za politike, ki govorijo o stvareh, ki so za vas pomembne, je signal, da želite spremembe. Volitve niso "podpora politikom". Volitve so investicija v prihodnost. In pa mali uporniški premik v svetu, kjer vsi mislijo, da mladih ne zanima nič. Tudi s pomočjo volitev jim lahko mladi dokažejo, da to res ne drži.
Stanovanja? Politična tema. Študentsko delo, minimalna plača, socialna varnost? Politična tema. Dostop do psihološke pomoči? Politična tema. Javni prevozi, šolnine, tehnologija, internetna svoboda? Politične teme. Podnebna kriza? Morda najbolj politična tema od vseh. Ne udeležiti se volitev pomeni tudi: "Kar odločajte namesto mene. Čeprav imam največ let življenja pred sabo ..."
V Sloveniji se volitve pogosto odločajo na tesno. Na lokalnih volitvah je bilo več primerov, ko je župan zmagal z razliko nekaj deset glasov. Na državni ravni se koalicije sestavljajo na robu matematike. Zelo možno je, da bo prav tvoj glas tisti, ki prevesi rezultat. Ne metaforično. Dejansko.
Demokracija ne bi smela biti samoumevna
Če mislite, da je politika predvidljiva – ni. Če pride volit deset tisoč mladih več kot običajno, se politika v Sloveniji lahko obrne na glavo. Predvolilne kampanje se spremenijo, stranke začnejo govoriti o stanovanjih, psihičnem zdravju, startupih in resničnih težavah mladih. Politiki zelo dobro spremljajo, kdo pride volit. Če vidijo, da mladi ne pridejo, potem … Uganili ste: ignorirajo jih. Če pa vidijo, da mladi pridejo, začnejo iskati rešitve. Hitro.
Če mladi ostanejo doma, odločanje prevzame postopoma manjša skupina ljudi. In ko enkrat navadiš politični sistem, da mladih ni na voliščih, je to težko spremeniti. Demokracija ni in ne bi smela biti samoumevna. Zgodovina Evrope kaže, da jo lahko hitreje izgubiš, kot dobiš. Glas je pravica, ki je ni imela večina ljudi večji del človeške zgodovine in ki je številnim mladim po svetu še danes nedosegljiva. Zato bi volilni glas moral biti tudi obveza. Dolžnost. Če imate možnost odločanja in je ne izkoristite, se svet zaradi tega ne bo ustavil. Bo pa šel naprej brez vas. Vaš glas je morda na prvi pogled majhen, a hkrati odločen in ponosen korak v smer, kjer želite videti svojo prihodnost.
