V korist ali škodo delavcem? Kakšen predlog je podal minister Luka Mesec?

Do zdaj je imelo veliko število zaposlenih svobodo pri določanju delovnega časa, saj je bolj pomembno opravljeno delo kot navzočnost zaposlenega v pisarni. Bo zdaj vlada Roberta Goloba to svobodo omejila?

Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, je namreč pripravilo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1), ki med drugim na novo opredeljuje pojem delavca in predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa.

Medtem ko ste do zdaj za vsakega zaposlenega lahko vodili evidenco tako, da ste, denimo, obkljukali navzočnost delavca na delovnem mestu in da je opravil osem ur dela na dan, bo po novem – po predlogu zakona – treba vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela, obsegu izrabe odmora med delovnim časom in podobno. Vse to pa bo obvezno v elektronski obliki, pri čemer se bodo morali beležiti tudi vsi morebitni posegi v evidenco.

Ministrstvo sicer še do konca avgusta sprejema pripombe in predloge k zakonu, potem pa mora predlog zakona potrditi še vlada pred obravnavo v državnem zboru. Kot je na Twitterju zapisal minister Mesec, imajo delodajalci en mesec časa, da predlagajo popravke oziroma izjeme, prav tako se "o drugačnih določitvah v svobodnejših poklicih seveda lahko pogovarjamo".

Point zakona je preprecevati zlorabe, kakrsne smo zadnjic videli v Marinblu. Tu sem absolutno proti, da bi se še naprej dovoljevalo belezenje ur na roko. O drugacnih dolocitvah v svobodnejsih poklicih pa se seveda lahko pogovarjamo. Tudi zato smo dali delodaj. se en mesec casa.

— Luka Mesec (@LukaMesec) July 28, 2022

Narava dela se spreminja – vse več podjetij zaposlenim omogoča prožno delo, delo od doma, daljša kosila, tudi urejanje osebnih opravkov med delovnim časom in podobno. Večini delodajalcev je namreč pomembno, da je delo opravljeno, in ne koliko časa delavec prebije v službi.

Prvi osnutki sprememb so se sicer pripravljali že leta 2019, saj inšpektorat za delo že več let opozarja, da je evidenca o izrabi delovnega časa med bolj problematičnimi, saj inšpektorji na tem področju zaznavajo precej kršitev.

Velika podjetja in precej srednjih že ima evidentiranje prihodov, odmorov in odhodov zaposlenih urejeno elektronsko, medtem ko manjša podjetja za to skrbijo sama. Čeprav je med cilji urediti razmere v gradbeništvu in gostinstvu, pa bi spremembe dodatno obremenile tista podjetja, ki zdaj nimajo vzpostavljenih sistemov za evidentiranje delovnega časa.

Evidence tudi za študente in honorarne sodelavce 

Predlog zakona najprej dopolnjuje definicijo delavca tako, da se kot delavec šteje tako delavec, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali večinoma uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. 

Torej bi po novem bilo treba evidence voditi ne samo za redno zaposlene, ampak tudi za študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, osebe, ki opravlja delo zaradi usposabljanja ...

Globe tudi za odgovorne osebe

Do zdaj sankcij za odgovorne osebe ni bilo, po novem pa so predvidene, in sicer od 150 do dva tisoč evrov, prav tako se dodatno predlaga pooblastilo inšpektorja za delo za izrekanje glob v razponu.

Po novem se tako z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne vodi, hrani ali ne posodablja evidenc, delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Za manjše delodajalce je predvidena globa od 300 do osem tisoč evrov, delodajalce posameznike pa od 150 do 1.200 evrov. 

Novo na Metroplay: Soočenje Roberta Goloba in Janeza Janše | N1 STUDIO