Laibach z iranskimi umetniki v nov projekt: "Seveda obstaja določeno tveganje, ki pa smo ga vsi sprejeli ..."

Laibach so v dobrih štiridesetih letih svojega delovanja velikokrat razburili domačo in svetovno javnost. Zaradi provokativnih umetniških akcij v osemdesetih, s katerimi so pospremili razpadanje tedanje Jugoslavije, so jim takratne oblasti za nekaj časa celo prepovedale uporabo imena skupine. Že v tistem času so bili mednarodno prepoznani. Eden njihovih zadnjih najodmevnejših projektov je zagotovo nastop v socialistični republiki Severna Koreja, ko so leta 2015 postali prva zahodna 'rock' skupina, ki je nastopila v tej izolirani državi.

Tokrat so zaradi projekta po motivih Bartolovega romana Alamut morali vzpostaviti diplomatske odnose še z Iranom. O projektu Alamut, njihovih prvotnih načrtih, sodelovanju z iranskimi glasbeniki, pa tudi o tem, kako je nanje vplivala koronska epidemija, smo se pogovarjali s članom skupine Ivanom Novakom. Zaradi zasedenosti s pripravami na ljubljanska koncerta, ki ju čakata v prihodnjih dneh, je v imenu skupine odgovarjal v pisni obliki.

Kaj imajo skupnega skupina Laibach in roman Alamut?

Do realizacije najnovejšega projekta so, kot pravijo v skupini, vodila nekatera naključja. Že leta 2004, ko so bili na turneji po ZDA, jim je sorodnosti med Laibachom in Alamutom predstavil prevajalec ameriške izdaje Alamuta Michael Biggins, s katerim so se takrat tudi sestali.

Menijo, da je Biggins s sorodnostmi verjetno imel v mislih dejstvo, da se roman Alamut – tako kot Laibach – primarno ukvarja z analizo kompleksnosti politične ideologije in njej lastne manipulacije, ki se seveda v vsakem času kaže v drugačni luči, pa vendar je v svojem vsebinskem jedru vedno enaka.

Takšna ideologija "za dosego svojega cilja – karkoli že to v danem zgodovinskem kontekstu je – cinično uporablja vsa sredstva, ki so na voljo, ne glede na etiko in moralo". Vladimir Bartol je kot metaforo za to uporabil zgodbo, ki se v 11. stoletju odvija v Perziji, Laibach pa si pri tem pomaga s popularno kulturo sodobnega časa.

Premiero načrtovali v Teheranu

Pri realizaciji projekta pa vendarle ni šlo vse po načrtih. Laibach so premierno izvedbo Alamuta sprva načrtovali v Teheranu, a se je stvar zapletla. Opravili so kopico 'diplomatskih' pogovorov z iransko stranjo, s predstavniki kulturnega ministrstva (in ministrstva za islamsko vodenje) in zunanjega ministrstva ter z lokalnimi organizatorji potencialnega koncerta. "Vse skupaj ob znatni pomoči slovenskega veleposlaništva v Iranu, kot tudi iranskega veleposlaništva v Sloveniji." 

"Medtem je, žal, prišlo do koronske epidemije in do menjave oblasti tako v Iranu kot v Sloveniji, kar je zahtevalo ponovne kroge pogajanj."

Politični dialog, vzklic teh menjav oblasti, se je med Slovenijo in Iranom v zadnjih dveh letih radikalno poslabšal, kar je pogovore znatno otežilo. A to ne pomeni, da so obupali.

"Vsekakor si želimo, da se naša interpretacija Bartolovega Alamuta, ki se dogaja v zgodovinski Perziji, tam tudi predstavi, kot se spodobi, navzlic vsem težavam in preprekam. Verjamemo, da nam bo to slej ali prej tudi uspelo." 

Projekt bodo izpeljali v Križankah

Izvirno simfonično delo Alamut bodo premierno predstavili na koncertu 5. septembra v ljubljanskih Križankah. V Laibachovem Alamutu se ideje radikalnega nihilizma prepletajo s klasično perzijsko poezijo Omarja Hajama, čutni stihi pesnice Mahsati Ganjavi se zlivajo z minimalističnimi, na iranski tradiciji temelječimi orkestrskimi barvami, ibn Sabov peklenski mehanizem pa odzvanja v industrijskem principu delovanja orkestra in Laibachovem edinstvenem zvoku. 

Zgodba Alamuta Vladimirja Bartola je sicer postavljena v 11. stoletje in se odvija v takratni Perziji, ki leži na območju današnjega Irana. Osrednji lik romana je heretik Hasan ibn Saba (Hassan-i Sabbāh), karizmatični verski in politični vodja Ismaelitov ter ustanovitelj skrivnostne islamske sekte Asasinov, čigar ime se še danes izgovarja s strahospoštovanjem. 

Iranski pogled jim je odstrl iranski pisatelj

Kljub temu, da jim premiere Alamuta ni uspelo postaviti na zgodovinsko območje, kjer se roman dogaja, pa Laibach pri projektu sodelujejo z različnimi iranskimi umetniki. Eden izmed njih je pisatelj in novinar Ali Ameri, ki jim je bil med pripravami v veliko pomoč.

"Pomagal nam je pri prevodih in adaptaciji besedil in nas z nasveti usmerjal tja, kjer smo potrebovali neko kritično distanco do literarne oziroma zgodovinske snovi." 

Ob tem jim je "odstrl tudi iranski pogled na to – do neke mere – problematično zgodbo v kontekstu sodobne zgodovine in ideologije Irana."

Do sodelovanja z Amerijem je prišlo povsem po naključju. Iranec jih je namreč sprva sam kontaktiral in prosil za dovoljenje, da uporabi eno izmed njihovih skladb v svojem kratkem filmu. Ko so bili prvikrat v Teheranu, so se z njim tudi srečali in na pogovorih spoznali, da bi jim lahko pri Alamutu kreativno svetoval. Zato so ga povabili k sodelovanju.

Bi lahko imeli iranski umetniki težave z iranskimi oblastmi?

Poleg Amerija pri projektu sodeluje tudi več iranskih glasbenikov. Pri pisanju kompozicije sta z Luko Jamnikom sodelovala iranska skladatelja Idin Samimi Mofakham in Nima A. Rowshan, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pa bo v Križankah dirigiral iranski dirigent Navid Gohari. Na premieri bo nastopila tudi teheranska vokalna skupina Human-Voice Ensemble.

"Seveda pri tem projektu obstaja določeno tveganje, ki pa smo ga vsi sprejeli kot dejstvo, na katerega moramo računati," pojasnjujejo.

Morebitne težave so bile tudi njihov prvi pomislek, a sta jim iranska skladatelja zagotovila, da to ne bi smel biti problem. "Res je, da sta od iranske revolucije dalje glasba in umetnost potisnjena v neko sivo cono, ampak kljub temu je treba vedeti, da v Iranu obstaja dolga glasbena tradicija, ki je bogata tudi v avantgardnem izročilu."

Med korono jim je slovensko ministrstvo odreklo pomoč

Projekt med drugim podpira angleška neprofitna organizacija a/political, ki ima na svoji spletni strani zapisano, da sodeluje z umetniki, ki prevprašujejo najbolj pereča vprašanja našega časa. Kot pravijo, je organizacija "pripravljena kreativno in finančno podpreti zahtevne in 'nemogoče' umetniške projekte, ki presegajo običajno estetsko in zabavljaško dimenzijo."

"Predvsem so nam priskočili na pomoč v koronskem obdobju, ko nam je kakršnokoli pomoč odreklo slovensko ministrstvo za kulturo, kar nam je v epidemičnem času seveda veliko pomenilo."   

Korona je tako skupini Laibach kot tudi mnogo drugim glasbenikom pokvarila številne načrte. Opažajo, da je radikalno spremenila koncertne navade njihovega potencialnega občinstva. Poleg težav z izvedbo Alamuta so morali dvakrat odpovedati in prestaviti načrtovano evropsko turnejo, pa tudi kup samostojnih in festivalskih nastopov.

Menijo, da je koncertna situacija po Evropi in v svetu posledično izredno slaba."Še bolj jo je ohromila in destabilizirala vojna v Ukrajini ter aktualna ekonomska kriza in verjetno bo preteklo še kar nekaj časa, da se bo vse skupaj spet stabiliziralo. Če sploh kdaj."

Kmalu načrtujejo večji projekt v ZDA

Na vprašanje, katera je naslednja zloglasna država, ko 'pade' Teheran, in ali bi bili pripravljeni nastopiti tudi v Savdski Arabiji, odvrnejo, da bi se takšnega projekta lotili z veseljem in brez zadržkov. "Predvsem pa imamo po Iranu v mislih večji projekt v Združenih državah Amerike, če seveda ne pride do kakšne nove svetovne kataklizme."

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec