Zvoki argentinskega tanga nueva, mestne mistike in poetične drame, bodo 17. avgusta ob 20.30 napolnili Poletno gledališče Križank. V sklopu 74. Ljubljana Festivala bo na sporedu koncertna izvedba avtorsko prelomnega dela María iz Buenos Airesa skladatelja Astorja Piazzolle, ki jo bo pred občinstvo pripeljala vrhunska mednarodna zasedba z Marcelom Nisinmanom na čelu.
María iz Buenos Airesa velikega Astorja Piazzolle v glasbi, besedi in gibu uteleša dušo argentinske prestolnice. Piazzolla je s tango nuevom ustvaril prepoznaven glasbeni jezik, ki presega plesne in žanrske okvire. Njegova María iz Buenos Airesa, nastala v sodelovanju s pesnikom Horaciom Ferrerjem (1933-2014), je nenavadna glasbena drama, v kateri lik Maríe simbolizira Buenos Aires v vsej njegovi strasti, temi in poetični razklanosti.
Delo združuje tango, jazz, govorjeno besedo in petje v ritualno zvočno izkušnjo, ki ostaja ena najdrznejših Piazzollovih stvaritev.
Od revolucije tanga do "tango operite"
Astor Piazzolla je z iznajdbo sloga tango nuevo tradicionalni argentinski ples povzdignil v samostojen, svetovno priznan umetniški jezik. Z združevanjem ulične surovosti, svobode jazza, bogate harmonije ter klasične skladateljske prefinjenosti je oblikoval zvočni svet, s katerim je sprva buril duhove, naposled pa osvojil največje svetovne odre.
Njegovo sodelovanje z urugvajsko-argentinskim pesnikom Horaciom Ferrerjem je tej glasbeni revoluciji dodalo izjemno gledališko in literarno dimenzijo, iz katere je izšlo kultno delo Maria iz Buenos Airesa. Nastal je edinstven koncept, poimenovan po avtorjevi lastni zamisli kot "tango operita" oziroma mala opera – zgoščena, poetična in simbolna stvaritev, zunaj običajnih opernih okvirov.
Ferrerjev libreto prinaša nadrealistično vizijo Buenos Airesa kot prostora hrepenenja, erosa, revščine ter mestnih mitologij. Osrednji lik Maríe pri tem ne deluje le kot dramska oseba, temveč kot ženska z obrobja, hkrati svetnica in grešnica, žrtev in privid, sam tango ter duh mesta. Prvo dejanje spremlja Maríjino rojstvo, vstop v mesto in obredno smrt, v drugem pa njena senca tava po uličnih labirintih skozi niz nadrealističnih srečanj. Piazzollova partitura v to skrivnostno zgodbo pretresljivo vpleta liturgične aluzije, satirične prizore in avangardne zvočne eksperimente, v katerih bandoneon nosi simbolni glas nezavednega.
Glasba kot odsev mesta
Umetniški vodja in virtuoz na bandoneonu Marcelo Nisinman, ki je z obiskovanjem Piazzollovih vaj v otroštvu razvil neposreden stik z njegovo glasbo, poudarja ključno vlogo svojega instrumenta v tej zvočni drami: "Bandoneon je za to vrsto glasbe bistvenega pomena, in sicer zaradi svojega posebnega zvoka in barv, še zlasti pa zato, ker je skladbo napisal bandoneonist. Skozi celotno skladbo je zelo prisoten, vendar pa je prej simbolni element kot glavni lik."
View this post on Instagram
Nisinman je na vprašanje, kako sam danes razume Piazzolovo Marío iz Buenos Airesa: kot glasbeno delo, kot zgodbo ali kot izkušnjo, ki se zgodi šele med poslušalcem in odrom, v intervjuju za Slovenske novice odgovoril: "Mislim, da gre za povsem Piazzollov koncert, ki vsebuje 17 fantastičnih skladb. To je najmočnejša stran te "opere". Zgodba in besedilo sta preveč kompleksna, da bi ju bilo mogoče hitro razumeti že s poslušanjem, zaradi zgoščenega jezika, ki je uporabljen v delu. Na neki način je zelo baročen, ornamentiran. Zato glasba pride neposredno do tistega, ki ji prisluhne."
Na vprašanje, ali bolj sledi zgodbi ženske ali pulzu mesta, in koliko tega mesta nosi še vedno v sebi, pa je Nisinman podal sledeč odgovor: "Ta glasba je popoln odsev mesta, v tem primeru Buenos Airesa ob koncu šestdesetih let. Zato je to vprašanje zelo prisotno v celotni operi. Rekel bi, da Piazzollova glasba predstavlja glasbo Buenos Airesa, ne glede na to, s katerega vidika jo analizirate in/ali poslušate. Zgodba Maríe bi lahko bila samo še ena zgodba, izgubljena med milijoni ljudi, ki živijo v tem velikem, živahnem mestu."
Mednarodna zasedba in svoboda nove interpretacije
V naslovni vlogi Maríe bo zablestela priznana mezzosopranistka Luciana Mancini, vlogi El Payadorja in El Duenda pa bosta poustvarila argentinski pevec Rubén Peloni ter portoriški umetnik Daniel Bonilla-Torres. Pisano partituro bo dopolnila izjemna mednarodna instrumentalna zasedba: violinista Daniel Rowland in Jerica Kozole, violistka Maja Rome, violončelistka Maja Bogdanović, kontrabasist Zoran Marković, flavtistka Irena Kavčič, pianistka Natacha Kudritskaya, kitarist Alberto Mesirca ter tolkalca Špela Cvikl Flis in Jan Cizej.
