Glasbeni večer, posvečen dvema osrednjima mojstrovinama nemške romantike, prepleta globoko čustveno dramatičnost in veličastno slavljenje svetlobe. Izjemni spored prinaša vrhunsko stičišče zborovske ter orkestrske ustvarjalnosti, ki jo bo mednarodni kolektiv Orkester in Zbor The Constellation skupaj z izbranimi solisti občinstvu približal na neposreden, sodoben in doživet način.
Sveža izvajalska moč pod taktirko sira Johna Eliota Gardinerja
V sredo, 26. avgusta 2026, ob 20.00 bo sklopu 74. Ljubljana Festivala na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma večer potekal pod taktirko sira Johna Eliota Gardinerja, pravega glasbenega vizionarja ter enega največjih dirigentov našega časa. Britanski maestro je dobitnik dveh prestižnih nagrad grammy in nosilec rekordnega števila priznanj gramophone. V svetovni glasbeni zgodovini ostaja zapisan kot pionir z odločilnim vplivom na sodobno doživljanje klasične glasbe, njegove nastope pa odlikujejo izjemna energija, izrazna moč ter popolna predanost glasbeni odličnosti. Ob ponovnem gostovanju na Festivalu Ljubljana maestro poudarja: »Kar me navdušuje pri tem projektu, je priložnost zame in za glasbenike, ki so se mi pridružili, da se vrnemo k svojim koreninam in se spomnimo na temeljni izvor glasbe. Upam, da bodo izkušeni koncertni obiskovalci ta dobro znani repertoar poslušali s svežimi ušesi, mlajše občinstvo pa bo morda odkrilo, da je ta glasba še vedno zelo aktualna in neposredno nagovarja sodobno življenje.«
Na odru se mu bosta pridružila novoustanovljeni Orkester in Zbor The Constellation, del širše organizacije Springhead Constellation. Mednarodni kolektiv združuje vrhunske glasbenike mlajše generacije ter v izvajanje velikih mojstrovin vnaša neposreden, živ in sodoben pristop. Mogočno vokalno-instrumentalno zasedbo bodo dopolnili trije priznani britanski pevski solisti: sopranistki Hilary Cronin in Sam Cobb ter tenorist Jonathan Hanley.
Glasbena pot od človeške usode do upanja
Prvi del večera bo posvečen Pesmi usode, op. 54 Johannesa Brahmsa, ki velja za eno njegovih najbolj priljubljenih in globoko čustvenih vokalno-instrumentalnih del. Skladba je nastala po navdihu poezije Friedricha Hölderlina ter z izjemno glasbeno močjo opisuje kontrast med popolnim, mirnim svetom bogov in nemirnim, negotovim življenjem človeka. Ker se pesniška predloga konča dokaj mračno, se je skladatelj dolgo spraševal, kako delo zaključiti; naposled je dodal svetel, nežen in pomirjujoč orkestrski zaključek, ki poslušalcu namesto obupa ponudi občutek upanja, topline ter utehe.
Festival Ljubljana tudi letos poteka v partnerstvu s Telemachom Slovenija, ki v okviru svoje platforme GigaSfera uporabnikom omogoča dostop do vrhunskih kulturnih vsebin doma in po svetu.
Drugi del večera pa bo prinesel veličastno Simfonijo št. 2 v B-duru, op. 52, z vzdevkom »Hvalospev«, ki jo je Felix Mendelssohn Bartholdy napisal ob 400. obletnici iznajdbe Gutenbergovega tiska. Mendelssohn ni ustvaril običajne simfonije, temveč je klasičnemu orkestru pridružil še zbor in pevske soliste ter tako ustvaril obsežno glasbeno zgodbo. Skladba temelji na izbranih svetopisemskih besedilih ter skozi mogočen zborovski vzklik »Vse, kar diha, naj hvali Boga« poslušalca na izjemno dostopen in neposreden način popelje na navdihujoče potovanje iz teme k svetlobi. Kot poudarja maestro Gardiner o programu večera: »Ta velika skladatelja sta uspela združiti organizem simfoničnega orkestra z mogočnima spevnima besediloma na zelo različna, a hkrati globoko dopolnjujoča se načina.«
