Mladi politiko spremljajo pragmatično in selektivno, predvsem takrat, ko neposredno zareže v njihovo prihodnost.
Pogosto slišimo, da so mladi – vsaj tisti, ki se ne odločijo za pot aktivizma ali politične participacije v kakšnem drugem smislu – apatični, odtujeni od politične realnosti, da jih politika pravzaprav ne zanima.
A čeprav vam morda nekateri med njimi dejansko ne bi znali odgovoriti na vprašanja, kdo je trenutno na oblasti ali kdo bo kandidiral na naslednjih volitvah, obstajajo pomembne teme, ki jih zanimajo in skrbijo – in te so tesno povezane s politiko.
Mladi torej politiko spremljajo pragmatično in selektivno, predvsem takrat, ko neposredno zareže v njihovo prihodnost. In zadnja leta zareže pogosto. Zbrali smo pet področij, ki mlade ta hip še kako obremenjujejo ...
Stanovanjska problematika
Verjetno najbolj očitna in pereča skrb mladih je bivanjska kriza. Najemnine rastejo hitreje kot plače, lastne nepremičnine pa so sploh v Ljubljani in na obali za večino mladih popolnoma izven dosega. Na nevzdržno situacijo so mladi v Sloveniji že večkrat opozorili v različnih družbenih akcijah, na primer avtorski predstavi Kje mi živimo, ki se je letos uvrstila v tekmovalni program Borštnikovega srečanja v Mariboru, umetniški inštalaciji Spomenik stanovanjski krizi, ki je bila pred nekaj leti na ogled na Metelkovi v Ljubljani, ali pri civilni iniciativi Kje bomo pa jutri spali z akcijo, v kateri so mladi simbolno "privatizirali" Trg republike.
Mladi v povezavi s stanovanjsko problematiko od politikov pričakujejo na primer regulacijo najemnin in preprečevanje prekomernih dvigov, več javnih in neprofitnih stanovanj, spodbude za prvi nakup in davčno politiko, ki zmanjšuje špekulacije na trgu.
Živeti na svojem je namreč za mlade to, kar je bilo nekoč iskanje dobre službe: simbol začetka odraslosti. V trenutnem stanju pa jih je mnogo prisiljenih živeti s starši ali cimri celo po tem, ko že vstopijo v trideseta leta. Tako ostajajo v statusu quo, nekakšnem neprijetnem vmesnem prostoru med mladostjo in odraslostjo, kar se pri marsikom kaže tudi v poznih odločitvah za družino.
Zaposlovanje, finančna stabilnost in inflacija
Mladi na delovnih mestih niso več pripravljeni puščati svoje duše za nekaj več kot minimalno plačo – še posebej če se zavedajo, da si s plačilom še zelo dolgo ne bodo mogli kupiti stanovanja. Želijo si stabilne službe, dostojnega plačila in možnosti napredovanja. Izognili bi se radi prekarnim oblikam zaposlitve in občutku, da so na delovnem mestu spregledani. Mnogim je pomembno tudi, da se v službi počutijo dobro ali celo, da počnejo nekaj, kar spodbuja njihovo kreativnost ali pripomore k boljšemu svetu.
Med njihovimi ključnimi skrbmi na tem področju so visoki življenjski stroški v primerjavi s plačami, občutek, da delaš veliko, vendar nimaš temu ustreznega življenjskega standarda, negotovost, ki jo krepi inflacija, nezaupanje v pokojninski sistem. Spremembe, ki jih pričakujejo, so tako bolj transparentni pogoji zaposlovanja, manj prekarnih oblik dela, boljše plačilo za vstopne pozicije in spodbude za mlade podjetnike. To je gotovo tema, ki jo politiki pogosto podcenjujejo, mladim pa predstavlja neposreden vsakodnevni pritisk.
Morda vas zanima tudi:
- Generacija Z in milenijci spreminjajo delovna mesta
- So generacija Z in milenijci trn v peti delodajalcev? "Če jim vzdušje ni všeč, dajo odpoved, ves čas pa bi delali od doma"
Duševno zdravje
Vse več mladih občuti anksioznost, depresijo, izgorelost ali imajo druge težave v duševnem zdravju. Po podatkih Unicefa Slovenija se vsak četrti mladostnik v Sloveniji sooča z duševnimi stiskami. K temu pripomore več faktorjev: pomanjkanje podpornega okolja doma, stanje v svetu (vojne, nemiri), nestabilna ekonomija, vse bolj individualizirana družba in ogromno časa, preživetega na družbenih omrežjih, kjer se srečujejo z nezdravimi, celo nevarnimi vsebinami in trendi. Družbena omrežja obenem ustvarjajo občutek stalne presoje, primerjanja in pritiska, dostop do strokovne pomoči pa je pogosto počasen, predrag ali preveč birokratski. Po drugi strani prav ta generacija pomaga razbijati tabuje, saj so pripravljeni o svojih težavah odkrito govoriti.
Koraki, ki bi na tem področju pomagali mladim, so denimo krajše čakalne vrste do psihiatrov, več šolskih in študentskih psihologov oziroma možnosti dostopne psihoterapije, pa tudi odgovorna regulacija digitalnega prostora.
Podnebne spremembe
Mladi nimajo razkošja, da bi bili apatični glede podnebnih sprememb, tako kot na primer generacije pred njimi, saj je to zanje tema, ki bo močno vplivala na njihovo odraslost, prihodnost in nenazadnje tudi življenje potomcev: od cen energije do kakovosti zraka, dostopa do surovin in naravnih katastrof (poplave, požari ...), ki bodo vse pogostejše. Zdi se jim nepravično, da bodo oni plačali račun za neodgovorno ravnanje starejših. Poleg tega so prav mladi v Sloveniji med najbolj okoljsko ozaveščenimi v Evropski uniji (Mladi za podnebno pravičnost, gibanje Za pitno vodo ...).
Med drugim se jim zdi pomembno hitrejše ukrepanje proti podnebnim spremembam, investicije v javni prevoz, urejanje mest v skladu z zeleno politiko; na prvem mestu so ljudje, ne avtomobili, zaščita narave pred industrijskimi interesi in interesi kapitala ter hitrejši prehod v obnovljive vire.
Človekove pravice in varnost
Kot je pokazala lanska raziskava o mladih, ki sta jo skupaj izvedli Fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, so med splošnimi vrednotami mladih najbolj izpostavljene človekove pravice in občutek varnosti. "Spraševali smo jih, katera od vrste naštetih vrednot se jim zdi najpomembnejša. Izbirali so lahko med varnostjo, človekovimi pravicami, zaposlitvijo, družbeno enakostjo, spolno enakostjo, demokracijo, ekonomsko dobrobitjo državljanov, individualno svobodo in vladavino prava; izbrali so lahko le eno," je takrat za Delo pojasnil sociolog Tibor Rutar s FF Univerze v Mariboru. Daleč največja deleža mladih sta se odločila za človekove pravice (27 odstotkov) in varnost (26 odstotkov), kar nekaj jih je bilo tudi na strani individualne svobode (14 odstotkov).
Varnost je povezana tudi s tem, da jih, kar je ravno tako izpostavila raziskava, skrbijo kakovost javnih storitev, migracije in korupcija. Očitno si želijo živeti v zanesljivi državi, ki na prvo mesto postavlja svoje državljane.
