Z zavrženo hrano naravo "vržemo v zrak"

V Sloveniji smo v letu 2011 zavrgli skoraj 170 tisoč ton hrane, kar je cca. 82 kg na prebivalca. V zadnjem letu se je situacija še poslabšala, saj zaradi trenutne situacije veliko več ljudi nakupuje enormne količine živil, katerih pa ne uspejo porabiti.

Zakaj je zavržena hrana okoljski problem?

Za pridelavo vsakega živila porabimo določeno količino kmetijskih zemljišč in vode. Za pridelavo mesa denimo potrebujemo zemljišče in vodo za živinorejo, poleg tega pa še dodatno zemljišče in vodo za pridelavo krme za živali. Pri pridelavi sadja in zelenjave so poleg tega pogosto uporabljeni tudi pesticidi in ostale kemikalije, ki se izpirajo v podtalnico in tako še dodatno onesnažujejo naš planet. 

Potem je tukaj še dostava in embalaža. Sploh večje znamke svoje izdelke razpošljejo po celem svetu z ladjami, letali in tovornjaki. Vse oblike prometa po svoje onesnažujejo vodo in zrak. Ogromno živil je zapakiranih v plastično embalažo. Če kupujete izdelke v okolju prijaznejših embalažah je to seveda veliko bolje, a je vseeno potrata materiala, če izdelka potem ne uporabite. 

Če torej hrano na koncu zavržemo, je vso onesnaževanje ter poraba vode in zemljišč zaman. Čisto naravo praktično "vržemo v zrak“. Zavržena hrana je odgovorna za 8% toplogrednih plinov; to je približno 6-krat več, kakor letalski promet.

Vrste zavržene hrane

Obstajata dva izraza: izgubljena hrana in zavržena hrana. 

Zavržena hrana je hrana, ki jo ljudje v gospodinjstvih fizično zavržemo. To se lahko zgodi, ker se živila pokvarijo oziroma jim poteče rok uporabe, pripravimo prevelik obrok, ki ga ne uspemo pojesti ali pa nam priprava jedi enostavno ne uspe in jo zato vržemo stran.

Pod kategorijo „izgubljena hrana“ sodi vsa hrana, ki je v bilokateri fazi pridelave ostala neuporabljena. Tukaj poleg zavržene hrane uvrščamo še vse pridelke, ki so ostali na poljih, hrano, ki se je pokvarila že med transportom, živila, ki so bila neustrezno zapakirana in izdelki, ki so jih umaknili v trgovini zaradi pretečenega roka/nenavadnega izgleda/poškodovane embalaže...

Kaj lahko naredite? 

Na faze pridelave žal zelo težko vplivate, a lahko tudi kot potrošniki naredite veliko za boljši jutri.

1. Predvsem je priporočljivo, da svoje obroke vnaprej načrtujete in kupujete samo tisto, kar boste res porabili. V trgovino ne hodite lačni, saj takrat dokazano nakupujete več nepotrebnih živil. S seboj imejte vedno nakupovalni seznam, ki se ga poizkusite čim bolj držati.

2. V hladilniku uvedite predal "porabi prvo", kjer boste shranjevali živila, ki jim prej poteče rok in jih je potrebno v kratkem porabiti.

3. Če je le možno, nakupujte čim več lokalnih živil in s tem zmanjšajte ogljični odtis vašega živila, ki je s transportom večji. Če kupujete denimo na tržnici, lahko prodajalce povprašate po sadju in zelenjavi, ki morda niso tako estetski, a so vseeno užitni. Ne samo, da boste s tem preprečili, da bi se ti kosi zavrgli; ponavadi je tudi njihova cena nižja in na ta način lahko prihranite nekaj evrov.

4. Kuhajte v zmernih količinah in dejansko toliko, kot pojeste. Sploh pri kakšnih večjih skupnih kosilih velja prepričanje, da nekaj hrane pač „mora ostati“. Opustite to prepričanje in pripravite toliko hrane, da bodo vsi siti, a da se hkrati nič ne bo metalo stran. Če pa se vam že zgodi, da pripravite preveč hrane, lahko ostanke gostom pripravite za domov. Tudi, ko ste v restavraciji lahko povprašate po polovičnih porcijah ali pa prosite, da vam ostanke zapakirajo za s seboj.

Pri ostankih hrane bodite kreativni in jih uporabite v drugih jedeh. Ste skuhali preveč testenin? Dodajte jim zelenjavo in pripravite „hladno solato“ za naslednji dan. Vam je ostalo nekaj mesa? Naredite sendvič iz njega. Ste pripravili preveč omake? Višek zamrznite in ga imejte še za enkrat. 

Triki, ki jih morda še niste vedeli

Tukaj je nekaj trikov, kako lahko konkretna živila porabite in jih ne zavržete:

Ostanki zelenjave: Med rezanjem zelenjave se pogosto pojavi veliko ostankov, ki pa so lahko še čisto užitni. Ostanke shranjujte v posodi zamrzovalniku. Ko se posoda napolne, lahko iz njih naredite kakšno juho. Sicer pa ogromno zelenjave lahko pripravite tudi brez, da jo olupite (korenje, bučke, krompir...). 

Kavne usedline: Lahko jih stresete v rože, saj delujejo, kakor nekakšno "gnojilo".

Olupki citrusov: Iz olupkov citrusov lahko pripravite domače čistilo! Olupke shranite v kozarcu, v katerega dolijete alkoholni kis. Zaprt kozarec naj stoji 2 tedna, nato pa olupke odstranite in kis premešajte s 3-4 litri vode. Vse skupaj prelijte v embalažo s pršilom in že je tukaj dišeče ter okolju prijaznejše čistilo.

Jajčne lupine: Lupine lahko zdrobite, posušite in jih kot prah v hrano vmešate svojim hišnim ljubljenčkom, saj so odličen vir kalcija. Enak prah lahko posujete tudi po zemlji pri rastlinah – tako sobnih, kakor tudi pri pridelkih na vrtu.

Z zmanjšanjem zavržene hrane lahko bistveno pripomorete k bolj zdravi Zemlji, hkrati pa tudi prihranite nekaj financ. Najbolj uspešni boste, če k celotni zadevi pristopite smiselno, organizirano in kreativno.

Veronika Sivka

• Poglejte si še: Mojca Benedejčič - Pehtra: "Vrnila sem se k naravi"