1. maj po ameriško: pohodi, demonstracije, policisti in izgredi!

Prvi maj sicer v ZDA ni uraden praznik dela, ampak ga obeležujejo prvi ponedeljek v septembru.

Trump je 1. maj uradno razglasil za praznik prava, kar je leta 1958 prvi storil predsednik Dwight Eisenhower, neuradno pa za praznik zvestobe. Delavskih pravic tokrat ni zagovarjal, kar je sicer rad počel med kampanjo in počne tudi po zmagi na volitvah.

V Washingtonu se je nekaj tisoč ljudi odpravilo od kongresne palače proti Beli hiši ter pred njo med drugim zahtevalo Trumpov odstop. Tako kot drugje po ZDA je šlo za pisano mavrico različnih levih skupin, organizacij, strank in posameznikov, ki so skandirali proti kapitalizmu, Trumpu, za pravice priseljencev, žensk in homoseksualcev ter izražali podporo senatorju iz Vermonta Bernardu Sandersu.

V New Yorku so protesti potekali po raznih delih mesta in se sklenili v parku Foley na jugu Manhattana sredi sodnih palač. Oglasili so se tudi člani desničarskih organizacij in navijači predsednika Trumpa, za mir pa je kot vedno skrbela množica policistov, ki jih je bilo morda celo več kot protestnikov.

Na zahodni obali ZDA je prišlo do nekaj izgredov, med drugim v Portlandu, kjer so protestniki policijo obmetavali s kamni in dimnimi bombami, zaradi česar je bil pohod prekinjen, najmanj tri osebe pa so končale za zapahi. V Oaklandu pa so aretirali osebe, ki so okrog upravne zgradbe naredile človeško verigo v protest proti aretacijam nezakonitih priseljencev.

Protesti so potekali med drugim tudi v Chicagu, Los Angelesu, Miamiju, Bostonu, Seattlu, Milwaukeeju, Philadelphii, Pittsburghu in drugod po ZDA.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ