Druga epizoda Vojne zvezd: Napad klonov je peti del sage, ki se je začela v letu 1977 z Vojno zvezd: Novo upanje. Odtlej je franšizing, za katerega je spretno obdržal pravice, iz Georga Waltona Lucasa Jr. naredil zelo zelo bogatega moža in – merjeno po zaslužkih v blagajnah kinodvoran – enega izmed dveh najuspešnejših filmarjev v zgodovini. Tisti drugi je seveda Steven Spielberg, njegov prijatelj.

Lucas si je od nekdaj želel postati dirkač, toda huda nesreča je uničila vse njegove sanje – in ga usmerila v filme. Pozneje je razkril, da se je osnovne ideje za Vojno zvezd domislil med okrevanjem v bolnišnici. Leta 1970 je režiral svoj prvi film, THX 1138, tri leta pozneje pa še Ameriške grafite. Čez štiri leta je udaril z Vojno zvezd. Sledil je Imperij vrača udarec. Pa Jedijeva vrnitev. Lucasovo mesto v filmski zgodovini ni bilo več vprašljivo.

Zdaj ko je platna končno ugledal drugi del druge trilogije, Lucas že besno dela na zadnjem delu, Epizodi 3, ki naj bi premiero doživela leta 2005. Ali bo prvi in drugi trilogiji vendarle sledila še tretja, ni povsem jasno. Lucas pravi enkrat tako, drugič drugače … Z njim smo se pogovarjali na njegovem ranču Skywalker v Kaliforniji.

Po dolgem premoru ste leta 1999 na platna poslali Grozečo prikazen, prvi film druge trilogije, ki predstavlja predzgodbo originalnih treh delov in se dogaja celo generacijo prej. So vas kritiki, ki so trdili, da je film popolnoma zgrešil svoj cilj, razočarali?

Grozeča prikazen mi je bila zelo všeč in ne mislim, da je bil film kakorkoli napačen. Poleg tega je bil to najuspešnejši film Vojne zvezd sploh. Vendar se je v medijih ustvaril vtis, da ni najbolje deloval. Bil pa je tako zelo zelo uspešen, kot bi sploh lahko bil! 80 odstotkov vprašanih ga je hvalilo in le 20 odstotkov jih je reklo, da je bil »kar dober«. Všeč je bil 60 odstotkom kritikov, občinstvo pa je bilo nad njim navdušeno.

Ampak ali niso bili nekateri največji privrženci Vojne zvezd zelo razočarani?

Od filma so vsi zelo veliko pričakovali. In vseh pričakovanj, zlasti če so tako velika, ne moreš nikoli zadovoljiti. Tako obstaja tudi določena hard core skupina privržencev, ki sovraži originalne dele Vojne zvezd in ki ji ni bilo všeč kar nekaj likov iz Imperija in Jedija. C-3PO so opisali kot najbolj prezira vreden lik, kar so jih v zgodovini filma sploh ustvarili! Tisto njegovo oglašanje je menda čisto nevzdržno! V Grozljivi prikazni marsikomu ni bil všeč Jar Jar Bings.

Toda v splošnem, pravite, ste bili s sprejemom filma zadovoljni.

Vedel sem, da počnem nekaj, kar komercialno gledano morda ni najbolj pametno. Toda povedati sem hotel zgodbo. Zame je Vojna zvezd pač 12-urni film v šestih delih. In ni pomagalo, ko sem v Grozeči prikazni celotno štorijo začel z devet let starim dečkom, ki je pač čudovit normalen otrok. Gledalci pa so zahtevali Matrico z vsemi fantastičnimi posebnimi učinki. Občinstvo hoče marsikaj, a jaz pripovedujem zgodbo.

Povedati ste hoteli zgodbo, pravite. Kakšno?

Prijazno zgodbo o Anakinu Skywalkerju, otroku, ki popusti »temni strani« in postane slab, postane Darth Vader. Hotel sem raziskati, kako nekdo tako ljubek, prisrčen, normalen, postane tako zelo slab. Kaj nas naredi slabe?

So bili v studiu hudo živčni zaradi Epizode 1: Grozeča prikazen?

Marketingarji so začeli paničariti. Skušali so prepričati vse na tem svetu, da bi šli pogledat film. Govorili so mi tudi, da moram dati Harrisona Forda nazaj v film. Ampak to je del, ki se dogaja pred Harrisonom Fordom, daleč pred Hanom Solom. Kako naj torej to storim?!

Za koga pravzaprav delate svoje filme?

Za dvanajstletnike. Čutim, da dvanajstletniki niso idioti, zato ne smete zviška govoriti z njimi, saj so ravno tako inteligentni kot vsi ostali. Ciljam torej na najstnike. Ti gredo čez ogromne spremembe v svojem življenju. A ljudje težko sprejmejo dejstvo, da so moji filmi narejeni za najstnike, ne pa za 30 ali 40 let stare. In pozabljajo, da so se od takrat, ko so v Vojni zvezd uživali, postarali. Slog filmov se ne spreminja. Ljudje se starajo.

Je bil Hayden Christensen, ki igra Anakina Skywalkerja, mladega Jedija, pozneje očeta Luka Skywalkerja in princese Leie, ki se preobrazi v Dartha Vaderja, preprosta izbira?

Film se dogaja deset let po Epizodi 1 in potreboval sem igralca, ki bi igral Anakina, mladega nadebudnega vajenca Jedija, hkrati pa zna pokazati tudi to temno stran, pesti jeze. Anakin mora biti trmoglav in čustven. Zato sem preizkusil na stotine otrok ter končno testiral še Haydna z Natalie (Portman), da bi videl, kakšna kemija se razvije med njima. To je bilo zelo pomembno.

V zakonu z Marcio Griffin ste posvojili hčerko Amando, po razvezi pa še Katie in Jetta. Kdaj najdete čas zanje?

Otroci so prva stvar v mojem življenju in sočasno tisti razlog, zakaj nisem deset let počel skoraj nič. Ustavil sem se, da bi skrbel za otroke, da bi bil doma, ko se vrnejo iz šole, da bi hodil na govorilne ure … Zdaj pa so že dovolj stari, da gredo lahko z mano na snemanje, tako da poleti, ko ni šole, lahko delam.

Od kod prihaja ves koncept Vojne zvezd?

Prišel sem do ugotovitve, da je bil vestern zadnji mitološki žanr, ki je izginil v petdesetih in se ni nikoli več pojavil. Mikalo me je, da bi poskusil, ali lahko ustvarim žanr, ki bi to lahko posnemal. Tako sem izbral sobotno jutranjo matinejo, jo zmešal z napeto avanturo in vse skupaj prestavil v vesolje. Celo način igre v filmih je iz tridesetih.

Zaradi izjemnega napredka pri posebnih učinkih ste z nekaterimi junaki lahko storili mnogo več, na primer z Yodo.

Dolgo sem bil resno zaskrbljen, kako bom ustvaril Yodo, pritlikavega junaka, in ga naredil realističnega, takega, da mu bodo ljudje lahko verjeli. Kako naj naredim lutko, ki bo videti kot živo bitje? Lahko bi poiskali pritlikavca in ga postavili v Yodov kostum, toda moral bi se udeležiti boja s svetlobnimi meči. Zato smo to storili z digitalno tehnologijo – in ne z lutkami ali gumijastimi glavami. Paziti smo morali, da ne bi bil kar naenkrat preveč fantastičen, saj ne bi ravno ustrezal Yodam v prejšnjih delih. Pet let je trajalo, preden smo ga naučili hoditi in je odigral svoje. Zdaj je Jedi in se bori kot pravi bojevnik.

Kaj se bo zgodilo, ko boste končali zadnje poglavje sage?

Vedno sem se osredotočal na to, da bodo potem, ko bo končana tudi nova trilogija, ljudje vseh šest filmov gledali skupaj, kajti tako jim je bilo tudi namenjeno. Tako sem želel, da bi jih gledali. Vsaka trilogija mi je vzela deset let. Preden sem se ponovno vrgel v to, sem dolgo in resno premišljeval o tem. Nisem bil prepričan, ali si želim nazaj, toda potem sem spoznal, da bom moral sprejeti dejstvo, da me bodo ljudje ne glede na to, kaj bom naredil, poznali po Vojni zvezd. No, zdaj se bom morda lahko vrnil k televizijski produkciji.

Kdo je bil vaš Obi-Wan Kenobi? Vaš mentor v življenju?

Francis Coppola me je vzel pod svoje okrilje, potem ko sem si za nagrado prislužil filmsko štipendijo. Poudarjal je režijo, igralce, scenarij. Sam sem hotel biti kamerman in montažer cinema verite, on pa je rekel: »Naučiti se moraš še vse te druge stvari!« Hotel sem delati dokumentarce in avantgardne filme, in če ne bi bilo njega, bi to tudi počel. Nikoli si nisem mislil, da bom snemal znanstvenofantastične zgodbe, vesoljske opere za najstnike. To je bila zadnja stvar, kar sem si jih kdajkoli predstavljal kot tisto, kar bom počel v življenju.

Kako se snemanje tega zadnjega oziroma predzadnjega dela sage razlikuje od snemanja prvega filma leta 1977?

Vsekakor se zdaj vmešava manj ljudi. Prej je imel vsakdo, kdor je delal za studio, kaj pripomniti. Zdaj tega ne prenašam več in ker se mi s tem ni treba ukvarjati, imam verjetno precej več časa kot drugi režiserji. Poleg tega smo Napad klonov posneli z digitalno kamero in ne na filmski trak, s čimer smo prihranili okrog dva milijona dolarjev. Nasploh je tehnologija tako napredovala, da sem lahko ustvaril svet, kakršnega sem si zamislil. Šele ko smo pri Industrial Light and Magic ustvarili tistega tiranozavra v Jurskem parku, sem vedel, da je tehnologija tu.

Prihranili ste dva milijona dolarjev – to pravi človek, ki je menda najbogatejši v šovbiznisu?!

Ljudje name ne gledajo kot na neodvisnega filmarja, ampak neodvisni filmar sem že skoraj 30 let. Za mano ni vseh tistih virov, ki jih ima studio. Imam samo svoj denar in ko mi ga zmanjka, mi ga pač zmanjka.

Kateri izmed vaših filmov vam je najljubši?

Težko bi se odločil. Vsi so mi kot otroci. Vsakega imam rad in vsakega sem delal leta in leta.

Kaj pa tuji filmi?

Filme imam zelo rad, čeprav sem jih začel res gledati šele zelo pozno, tam pri dvajsetih. Všeč so mi Dr. Strangelove, Državljan Kane, Hard Day's Night … seznam je dolg. So pa to odlični filmi, ki te lahko marsikaj naučijo in hkrati ganejo.

Imate morda vsaj najljubši lik iz Vojne zvezd?

Tudi to so moji otroci, tako da … Morda pa vam lahko povem to, da sem zgodbo pisal z zornega kota Luka Skywalkerja, tako da bi morda lahko rekli, da sva si zelo blizu.

Kako se je predzgodba, ki jo spremljamo v Grozeči prikazni in Napadu klonov, spremenila od sedemdesetih?

Tedaj nisem prav podrobno izdelal zgodbe prvih treh epizod. Imel sem osnovno idejo, kaj se je zgodilo in kdo so glavni liki. Ko sem zdaj pisal scenarij, sem veliko pometal ven in dodal nove ideje, ki sem si jih zapisoval skozi leta.

Kako hitro ste dojeli, da je Vojna zvezd postala fenomen?

Takoj. To ni bil samo še en uspešen film, ampak res fenomen. Očitno smo se z njim dotaknili nečesa zelo pomembnega v ljudeh. Z Vojno zvezd se namreč vračam k starim mitom in naukom teh zgodb. Naša potreba, da nas nekdo ves čas opozarja na tisto, kar je najboljše in najslabše v nas, je zelo močna. To pa je bil od nekdaj moj namen: rad bi, da ljudje spet najdejo stik s tem, kar je tako pomembno za človeško vrsto. Zdelo se mi je, da izgubljamo stik z osnovnimi koncepti dobrega in zla. Ta film ni le avantura, ampak mnogo več.

Kaj je bilo največje razočaranje vašega življenja?

Ne vem, verjetno to, da je razpadel moj zakon.

TEKST: Ivor Davis, Featurewell

FOTO: Continental film

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord