Tako inteligenten, da je bil predavatelj nemščine; tako prebrisan, da je kot prodajalec avtomobilov enega prodal tudi sam sebi; tako inovativen, da je s svojim bendom D’Kwaschen Retashy predelal in iznakazil celo Henčka in Severino; in hkrati tako predrzen, da si je prislužil tudi lastno teve oddajo. NetTV ima zdaj »talk show« Lejt najt rejtaš, gospod Činč pa je v njem gostil že okoli 90 bolj ali manj znanih gostov. Zoran Predin mu je rekel ne, Fredi Miler ga je navdušil, z bendom pa že pripravljajo nov glasbeni eksperiment. Soborci iz bivše Juge ga kličejo Čiro, vsi drugi pa Nej. Po prekmursko, seveda.

Si vsak dan briješ glavo?

(Smeh) Ne, enkrat na teden. Čuj, ne morem se briti pred oddajo, sem preveč živčen in bi se lahko porezal. Tako da se potem nagradim za uspešen teden ob četrtkih in se brijem takrat. To je moj 15-minutni ritual, ker imam rad svojo glavo. Rad se božam po njej.

Večkrat na teden pa verjetno gledaš televizijo. Kaj te fascinira na malem zaslonu?

Včasih sem jo kar naprej gledal, zdaj pa vsaj 50 odstotkov manj. Obseden sem s športom in s teletekstom. Vse vem na pamet. (Začne naštevati strani teleteksta različnih TV-postaj, kjer se najdejo športni rezultati, op. p.) No, pa tudi kakšno dobro zajebancijo rad pogledam. Švabi imajo ogromno »talk showov«, komedij in »stand-upov«. To obožavam.

Je vodenje lastnega teve šova Lejt Najt Rejtaš tvoj profesionalni vrhunec?

Izgleda, kot da je to moja glavna preokupacija, a upam, da ni vrhunec. Da ga še nisem doživel in da ga tudi kmalu ne bom, ker bom potem obremenjen s padcem. Upal sem, da mi bo kdo to vprašanje postavil čez par let.

S čim pa si prepričal direktorja Stojana Auerja, da si zaslužiš svojo televizijsko oddajo?

Stojan Auer je znan kot človek, ki gre z določenimi projekti v zavesten rizik, potem stvari vedno tudi spelje, in prav tako je bilo z mano. Zdaj dokazuje, da se zaenkrat ni zmotil. Bi pa to vprašanje raje postavil njemu, ko ga srečaš, a? S čim je Auer mene prepričal, da pridem k njemu? (smeh)

Te je moral prepričevati?

Sploh ne. Takole je bilo: Mi smo podobno stvar delali že dve, tri leta prej v Murski Soboti, kao neko »low budget« prekmursko Listo nadrealistov. Zdajšnja sodelavka z NetTV-ja je to videla in potem smo ji mi dali kaseto svojih »best of«, da jo je odnesla Auerju. Zatem več mesecev ni bilo odgovora, nakar sem Auerja srečal in mi je v prvih desetih sekundah rekel, da bi on to imel. In smo začeli.

Te gostje zaradi prekmurskega narečja razumejo? Baje ste premišljevali celo o podnapisih …

O podnapisih nismo premišljevali nikoli! So stvari ali besede ali fraze, ki jih »prevajam« v kvazislovenščino, mislim pa, da je gostom in gledalcem prav to simpatično. Da se skratka ne mučim z meni tujim jezikom.

V oddaji se slovenskih estradnikov lotiš z vseh koncev, ampak večina ne mara, da se jih zajebava v glavo. Vsaj ne, ko so trezni. Se ne bojiš, da kmalu nihče več ne bo hotel v tvojo oddajo?

Bojim se, da bodo glede na način, kako si mi zastavil to vprašanje, odslej pred mojo oddajo vsi začeli piti! Tako bo zdaj proračun trpel še zaradi taksistov! Ej, majstore, pa si valjda gledal mojo oddajo več kot trikrat – ti izgledam res taka baraba, svinja? Sem res tako nekorekten?

Ne, le nepredvidljivo neposreden. Kot da do slovenske zvezdniške scene nimaš prav veliko spoštovanja …

Čuj, kaj ti mene posredno dolžiš kakšnega nespoštovanja do mojih gostov? Ali postavljaš to vprašanje v imenu katerega zvezdnika, ki me sam v oddaji tega ni hotel vprašati? Če smo že pri spoštovanju, ga izkažem že s tem, da nekoga povabim, meni pa moji gostje izkažejo spoštovanje s tem, da jih je, vsaj do zdaj, večina prišla! Pa da končamo zdaj to: moram še povedati, da pri nikomer nisem opazil nikakršne užaljenosti, razen če so vsi tako dobri glumci.

Pa je kdo že zavrnil sodelovanje v oddaji?

Nekateri so se elegantno izmaknili ali se še izmikajo, morda tudi zaradi fame, da sem strah in trepet, zaradi stvari, ki sem ti jih že prej poskušal obrazložiti. Eni enostavno nimajo jajc, da bi prišli, drugi tovrstne promocije še ne potrebujejo. No, najekstremnejši primer zavrnitve pa je gospod Zoran Predin, ki si je vzel čas in mi v celofan zapakiral odklonitev v smislu: »Mali, odjebi, jaz sem predober zate, za tvojo oddajo in za vaš teve!«

Kaj točno se je zgodilo?

Glej, jaz v oddajo vabim vse enako. Najprej pokličem, če se ne javi, pošljem esemes. Predin se najprej ni javil, zato sem mu napisal esemes, na katerega je odgovoril nekaj o vsebinski in umetniški vrednosti NetTV. Da je pač predober zame. Danes Predina omenjam, kadar pride v kontekst, recimo ko pravim, da moj Praslovan ne bo preplaval Mure ali pa da so moje nosnice prevelike za svinčnike in da bi si kvečejmu kakšne flomastre lahko not dal, nej. No, pa saj jaz v resnici zelo cenim njegovo delo, ampak zdi se, da je njemu vsakdo, kdor mu ni všeč, a priori slab. In zadnje čase je on kar od nekje vedno poklican, da nekaj ocenjuje. No, za NetTV je recimo rekel, da vrti preveč hrvaških spotov in da je to fitnes teve. Ko pa je on, težki Slovenec, šel na hrvaško oddajo Nedeljom u 2, pa ni slovensko govoril. Mogoče je mislil, da je na oddaji Fitnes u 2.

Z dolgim jezikom si lahko hitro nakoplješ sovražnike. In pri nas novinarje tudi pretepajo. Se ne bojiš, da bi se kdo maščeval za kaj zarečenega?

Kakšna grda beseda je to, maščevanje. Ne vem, zakaj bi se kdo meni maščeval. Mi bo pa tu v pomoč izpit iz juda, ki ga bom šel opravljat, da bom vendarle zapolnil tisto dezinformacijo, da sem med drugim nekoč bil celo sodnik za judo. Ti pa svetujem, da prideš k meni za gosta in boš videl, kakšen sem dejansko. Zmenjeno?

Pa obstaja kak domači zvezdnik, ki ga ne bi nikoli želel »obdelati«?

Obdelati želim vse, vendar ne razumem dobro tvojega vprašanja – misliš od spredaj ali od zadaj? Sicer pa mi položaji itak niso najbolj pomembni.

Se vedno takole šališ ali vseeno so situacije, ko se zresniš? S čim pri tebi ni zajebancije?

Eno je zajebancija, lahko pa mi pukne film, ko vidim, da me nekdo namenoma podjebava. Predvsem v zadnjem času opažam, da se vmes najde kak pacient, ki se hoče z menoj iti: »Ajde, da vidimo, kako si dober oziroma koliko si upaš, Činč!« V svoji okolici imam tudi ljudi, ki vedo za moje šibke točke in me poskušajo na ta način sprovocirati. Ponavadi naglo odreagiram in jih steram, a se že v nekaj minutah pomirim. Kronično pa lahko popizdim tudi zaradi zamujanja!

Ampak resen pa nisi niti, ko pride do državnih uslužbencev. Tvoja izjava, da policaji itak ne poznajo tako nizkih številk, kolikor so določene za dovoljeno količino alkohola v krvi, je končala na seznamu izjav leta v slovenskem tedniku. So ti policaji že vrnili milo za drago?

Glede izobrazbe policajev raje ne bi, kajti tričetrt teh, ki jih poznam, je bilo še nedavno mesarjev in natakarjev. So pa dobili svoje, ko sem jim prejšnji teden plačal eno kazen.

Če združimo v vse povedano še humoristične komade tvojega benda D’Kwaschen Retashy, bi ti lahko kdo očital, da je vse to le poza, s katero iščeš pozornost.

To mi očitajo le tisti, ki me ne poznajo. Je pa res, da se dovolim spoznati le redkim. Pri nas, v naši ljubi državi, si takoj, ko si malce bolj nenavaden, deležen vsakršnih očitkov, da si nadut, aroganten. Itak pa si za devetdeset odstotkov ljudi, ki živijo neko rutinsko življenje, lopov in peder.

Z D’Kwaschen Retashy delate priredbe znanih komadov. Se kaj obremenjuješ glede potencialnih tožb zaradi avtorskih pravic?

Zdaj je neka nova zajebancija s to papirologijo, zaradi katere smo najebali že poleti s priredbo skladbe Dragostea din tei. Prejšnje priredbe skladb smo zgolj prijavili pri Sazasu in frke ni bilo, nej? Glede na to, da pa smo bend, ki je znan po priredbah, bomo zdaj pri pripravi novega albuma zagotovo imeli birokratske vojne pri pridobivanju soglasij, saj so zdaj nujna. Sicer pa, ne glede na vse,

glasbeni cirkus štrudlov gre dalje!

Kakšno pa je tvoje mnenje o tej nenadni slavi? Si je želiš, te vznemirja, da te ljudje zdaj prepoznajo na cesti?

Vsakomur, ki je prepoznaven, razpoznaven, to godi. Tisti, ki trdi nasprotno, laže. Zdaj, kaj pomeni biti slaven? Zaenkrat nimam časa razmišljati o tem. Jaz bi temu rekel, da sem v zadnjem času le malo bolj opažen! Name pa ta kobajagi slava ne pali tako, da bi zato kaj več onaniral.

Vseeno si zdaj »in« med finimi Slovenci. Je domača estrada takšna, kot si pričakoval?

(smeh) A to pomeni, da sem čez noč preskočil z osliča na lososa? Drugič, ko bom še bolj in, te bom tožil zaradi takšnega vprašanja! (smeh) Ti strici in tete, ki sem jih prej samo po cajtngih gledal, potem pa so bili v moji oddaji, so čisto vsakdanji, tako da nisem naletel na noben negativen ekstrem na naši estradi. Na momente sicer zaznam, da se pridejo v mojo oddajo malo prodajat, tako na lep način, ampak vsem paše sproščen pogovor. Dober primer je recimo Karmen Stavec, ki me je resnično presenetila s svojim zajebantskim nivojem. Pa Danny, ki se je celo oddajo smejal in čisto razbil to vudu famo, ki ga obkroža. To so fajn ljudje.

Zelo redko te lahko srečamo v Ljubljani. Ali tudi v tebi ždi tihi odpor do prestolnice, kot je značilno za veliko Mariborčanov?

Prvo kak prvo sem Prekmurec, ki dela v Mariboru in se norčuje iz vseh, tudi iz sebe! Načeloma imam rad vse ljudi, če pa me že vlečeš za jezik, v meni ždi odpor do centralizacije, ne pa do Ljubljane. To pa si lahko vsakdo razlaga po svoje. Mar ni očitno že na vseh področjih? Bolj me jezijo Prekmurci, ki v Ljubljani še zdaj prodajajo le cimprane hiše, štorklje in gibanico, kot da drugega ne bi imeli! In zaradi tega se bojim, da bomo še en čas ostali slovenski eksoti.

Bi pa sprejel delo v Ljubljani, če bi ti ponudili šov na nacionalki ali komercialki, seveda za več denarja?

Realno gledano sem kljub vsemu še vedno začetnik v tej vrsti posla, kot ga zdaj opravljam. Čeprav je svet totalno materialistično pokvarjen in je denar praktično vse, za zdaj ne razmišljam o zamenjavi. Ne razmišljam, da bi razjahal zmagovalnega konja, ki jezi »tiste tam«, saj veva oba, katere ... In to me ful pali!

Lejt najt rejtaš je na sporedu od ponedeljka do četrtka ob 21.35 na Net TV, regionalni štajerski televiziji, ki jo vidijo tudi na Koroškem, pomagate pa si lahko tudi z Ljubljanskim kablom in Telemachom.

TEKST: Darjo Hrib

FOTO: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ