28. 6. 2007, 14:33 | Vir: Playboy

20V: Matt Groening

PR

»Postavili so nova merila za vse televizijske humoristične oddaje,« je zapisal Los Angeles Times. Time jih je imenoval za najboljšo televizijsko nanizanko stoletja. Obdržali so se dlje kot Prijatelji ali Seinfeld – nedavno so predvajali njihovo 400. epizodo! Z leti so dobili 23 emmyjev, dolgo pričakovani film pa julija končno prihaja v kinodvorane!

Matt Groening je poleg Simpsonovih ustvaril še Futuramo ter tedenski strip Life In Hell, ki ga objavljajo v 250 časopisih in revijah. Odrasel je v Portlandu, ZDA, in se po končani srednji šoli preselil v Los Angeles, kjer je leta 1977 začel risati strip, ki ga je sam tudi natisnil in razpečeval, medtem ko je sočasno delal kot glasbeni kritik, šofer in pisec oglasnih sloganov.

Simpsonove so 1987. premierno predvajali na The Tracey Ullman Show, po treh letih pa so dobili samostojno oddajo na mreži Fox. Groening, ločen oče dveh otrok, Homerja in Abeja, je z rumeno nefunkcionalno familijo obogatel. Priznava, da je v resnici frustriran rokenrol glasbenik, zato je z Davom Barryjem, Stephenom Kingom in Amy Tan ustanovil skupino Rock Bottom Remainders, ki nastopa v dobrodelne namene.

Ste dandanes, ko imate za seboj že 400. epizodo, še vedno vsak teden vpleteni v produkcijo Simpsonovih?

Če nisem zaposlen s kakim drugim projektom, sem še kako vpleten. Ampak pogosto me preganjajo drugi roki. Trenutno pisci ustvarjajo nova nadaljevanja Futurame, ki bo na zaslonih leta 2008. Končujemo tudi zadnji del filma o Simpsonovih. Enkrat na teden, ob četrtkih, se spom­nim, da moram napisati še tedenski strip. Kljub temu se trudim, da sem za oddajo na voljo v zadnji fazi ustvarjanja, med končnim mešanjem zvoka. Takrat, ob torkih, delamo zadnje korekture, preden se v soboto oddaja predvaja.

Kaj lahko pričakujemo od filma?

Ena sama epizoda Simpsonovih ima toliko zapletov, da se lahko kosa s povprečnim akcijskim filmom. Če bi vzeli eno epizodo in njen ritem skušali obdržati 90 minut, bi ljudi bržkone utrudili, zato smo se poigrali s tempom. Ne, časa ne bomo zapolnili s številnimi glasbenimi vložki. Smo pa poskusili. In ne, plešočih pingvinov ne boste videli. Radi bi upravičili ceno vstopnice, zato je animacija drznejša, zgodba pa obsežnejša. Vpletli smo tudi okoljevarstveno in politično tematiko, tako kot pri Simpsonovih, ko sem Homerju dodelil delo varnostnega inšpektorja v jedrski elektrarni.

Simpsonove ste imenovali po svojih starših in sestrah. So bili počaščeni ali zgroženi?

Mislim, da gre za mešanico obojega s primesmi nočne more. Na začetku, ko smo vsi sanjarili o slavi in uspehu, smo tuhtali, ali ne bi bilo fino, če bi like poimenovali po svojih družinskih članih. No, jaz sem jih. Samo na posledice nisem pomislil. Homerja sem imenoval po mojem očetu Homerju; moji mami je ime Margaret, mnogi jo kličejo Marge. Imam sestri Liso in Maggie. Ko je bila zelo majhna, je Maggie zares hodila naokoli v modri pižami in nenehno cuzala dudo. Imam tudi brata Marka in sestro Patty, ampak po njima nisem poimenoval nobenih likov.

Pa sta si vaš oče in Homer značajsko podobna?

Ena najlepših stvari pri Homerju, v nasprotju z mojim očetom, je, da ga vodijo nagoni. Sami sebe zatiramo, si očitamo, skušamo ravnati pravilno in pogrnemo. Homerja pa prav malo briga. Hoče tisto, kar pač v tistem trenutku hoče, in to z vsem srcem. Moj oče je bil povsem drugačen kot lik iz risanke. Bil je izobražen, sijajen. Delal je kot filmar, risar in pisec, bil je izjemen umetnik. Imel je čudovito življenje.

Koliko vas pa se skriva v Bartu?

Bart je mešanica mene in mojega starejšega brata Marka. Sem pa malce bolj motiviran kot Bart. Morda tudi malce pametnejši. Pravzaprav me skrbi za Barta. Zdi se mi, da bo postal mladoletni prestopnik. Najstnik Bart bo najbrž žalosten, zlorabljal bo droge in te reči.

Kako pa to, da ste dali sinu ime Homer, ko pa je Homer znan po tem, da je nemotiviran, nor na krofe in pivo ter ne ravno inteligenten?

Oba Homerja sta prišla na svet približno ob istem času. Sinu sem dal ime Homer delno zato, da bi očetu dokazal svoje dobre namene. Nisem se mu hotel maščevati. Poleg tega mi je ime Homer všeč. Ko sem ga kot malčka prevažal v vozičku, so me ljud­je spraševali, kako mu je ime, in jaz sem rekel Homer. Bruhnili so v smeh, misleč, da se šalim.

Zakaj pa imajo Simpsonovi rumeno kožo?

Najprej sem jih narisal črno-bele, toda za televizijo so potrebovali barvo. Zdelo se mi je, da bi bila tista čudna rožnata, s katero v risankah zaznamujejo belce, videti ogabna. Od nekdaj me je motilo, da je Walt Disney miško Miki narisal belo. Groteskno. Ko je prišel čas za izbiro njihove barve, je koloristka Gyorgyi Peluce izbrala rumeno. Nikoli ni dobila ustreznih zaslug za to.

Vas kaj moti ali se vam zdi ironično, da ste v isti firmi kot Foxova poročila?

Ta mi povzročajo glavobol, pa niti ne toliko zaradi politične vsebine kot zaradi rotirajočih se logotipov, ameriške zastave in glasbe, ki je ustvarjena, da ti požene strah v kosti. Kdo to potrebuje? V risanki se iz Foxovih poročil norčujemo. Najbolj smo se zabavali, ko smo tako kot oni na dnu ekrana izpisovali novice. Pisalo je recimo »Rupert Murdoch: izjemen plesalec«, »Brad Pitt plus Albert Einstein je enako Dick Cheney«, »Študija pokazala, da je 92 odstotkov demokratov homoseksualcev«, »V Bibliji piše, da se je Jezus zavzemal za manjše profite«.

Lastnik Foxa, Rupert Murdoch, znani konservativec, je kar dve desetletji dovolil predvajanje ene najbolj liberalnih serij na televiziji. Zanimivo.

Ko sem ga srečal, je rekel, da mu je oddaja všeč. Zdel se mi je odkritosrčen. Res, da je imel v očeh dolarske znake, ampak zdi se mi, da je naš pravi fen. Tudi nastopil je. Predstavil se je kot 'zlobni milijarder, tiran Rupert Murdoch'.

Se počutite kaj revolucionarno, ko po Foxovih kanalih razširjate liberalno sporočilo?

Norčevati se iz desničarskih norcev je vedno zabavno, toda sočasno je zabavno briti norca iz levičarskih norcev. Vse snovalce oddaje skrbi, da ne bi zveneli preveč pridigarski ali težaški. Trudimo se zmešati oboje. Včasih se lotimo satire in zavzamemo stališče, s katerim se ne strinjamo. V eni naših klasičnih epizod Marge končno uspe spraviti nasilno različico Itchyja in Scratchyja s televizije. Posledica tega je, da so otroci zunaj in se na soncu igrajo in zabavajo. Pokazali smo, kako je rezultat trde cenzorske roke nekaj prijetnega; očitno je, da smo bili v tem primeru totalno sarkastični.

Kaže, da Simpsonovi še posebno radi napičite republikance.

Že kot otroku so se mi zdeli repub­likanski politiki podli bebci. Vse od Richarda Nixona. Bil je površen sluzavec. Vsi tipi za njim so mu bolj ali manj podobni. Obseden sem z Nixonom. Lik Milhousa pri Simpsonovih sem poimenoval po njem. Pri Futurami smo Nixonovo glavo stlačili v kozarec formaldehida. George W. Bush je prav tako primeren za smešenje, njega smo se šele lotili.

Več še pride. Pa vendarle, člani Simpsonove ekipe se glede politike med seboj ne strinjamo. Jaz sem na eni strani spektra, kjer je še nekaj levičarjev, ampak med nami je tudi nekaj fanatičnih republikancev. Ta trenutek se ne spomnim, da bi bil med ekipo kdorkoli, ki podpira vojno. Kdorkoli je bil na Bushevi strani, ga je zapustil. Preveč jim je nerodno.

Simpsonovi so doslej gostili mnoge znane face – Elizabeth Taylor, U2, Stephena Hawkinga, Meryl Streep, Hefa ...

Presenetljiv seznam. Komajda verjamem, kdo vse je gostoval v oddaji – Bob Hope, Kirk Douglas, Elizabeth Taylor, George Harrison, Ringo Starr, Paul McCartney, Mick Jagger, Keith Richards, the Ramones. Hugh Hefner je nastopil z zajčicami, ki so delale kot raziskovalke v kleti njegovega dvorca. Elizabeth Taylor je nastopila dvakrat. Enkrat je igrala sebe, drugič je posodila glas Maggie, ko ta izreče prvo besedo – očka. Štiriindvajset posnetkov smo naredili, toda vsi so zveneli preveč seksi. Končno je Liz rekla, jebite se, in je šla.

Si jemljete kakšne zasluge za oddaje, ki so sledile – Family Guy, South Park in celo SpongeBob?

Za Simpsonovimi so prišle mnoge avtorske animirane serije, ki se nadvse razlikujejo od preostalega na teveju, imajo lasten slog, tempo in pravila. South Park v najboljši formi je nekaj najbolj čudovitega, kar nam je dala televizija. Obožujem epizodo z Melom Gibsonom. Otroci iz South Parka se odpravijo gledat Kristusov pasjon in se počutijo ogoljufane, zato odpotujejo v Malibu, da bi spoznali Gibsona in da bi jim vrnil denar. Kot da bi slutili. Mel Gibson je prikazan kot nor kolesar v spodnjicah.

Omenili ste Futuramo. Zakaj ima vaša glavna seksi zvezdnica samo eno oko?

Nisem hotel animirati žensk, ki so videti, ko bi jih narisal pohoten animator. Želel sem nekaj bolj subtilnega. V znanstvenofantastičnih serijah so seksi ženske ponavadi v oprijetih majicah, lepo grajene, z dvema očesoma. Okej, naj bo eno oko, sem si rekel. Lahko enooko naredimo seksi? Menim, da nam je uspelo, ampak nekaterim dedcem ni všeč.

Njihove ženske morajo imeti obe očesi. Nekateri pisci Simpsonovih so mi rekli, da je bila moja največja napaka prav ta, da sem iz Leele naredil kiklopa. Očitno imajo tipi raje več očes na obrazu kot zgolj samo eno. Kdo bi si mislil?! Ko smo se pri Futurami lotili risanja žensk, sem na internetu pogledal razprave o najbolj seksi risanih likih. Na moje presenečenje je o tem razpravljalo veliko ljudi. Niso si bili enotni, kaj je seksi, zato sem se odločil po svoje.

Kako pa bi opisali Homerjevo in Margino spolno življenje?

Nismo uporabili znanega pristopa televizijskih komedij, v katerih si žena ne želi spati z možem. Marge pač Homer privlači. Imata zdravo, pa čeprav trapasto spolno življenje. Pogosto se režita. Po mojih izkušnjah v postelji ni toliko pohotnega hihitanja.

Jo je Homer kdaj prevaral?

Z Nedom Flandersom sta šla enkrat v Las Vegas, se napila in se zbudila v kadi – poročena. Hotel sem, da bi bila Homer in Flanders v kadi naga, ampak na koncu je previdnost pretehtala. Zbudila sta se poročena z vegaškimi vlačugami in sta jo ucvrla. Nobenih posledic ni bilo. Kasneje smo se Homerjeve žene iz Vegasa še spomnili, lansko sezono je bil njen pogreb. Marge je bila jezna, ampak je vseeno šla.

Simpsonovi so prislužili milijone dolarjev.

Rupert Murdoch se kopa v kadi, polni kovancev, kot Skopušnik iz stripov o racmanu Jaki. Imamo posnetke, ampak dokler nam bo pošiljal čeke ...

Poleg tega, da vam ni treba skrbeti, koliko vas bo stala večerja, kako je na vas vplivalo bogastvo?

Ko smo imeli s prijatelji tako malo denarja, da smo si delili en hamburger, smo se pogovarjali, kaj neki bi naredili, če bi imeli nekoč dovolj denarja, da bi najemnino plačali pravočasno. Spraševali smo se, ali bi živeli kot bogatuni ali enako, le da bi imeli več stripov in igrač. Imam več stripov in igrač.

Vaš strip Življenje v peklu se dogaja v Los Angelesu. Je tam pekel?

Ja, čeprav je strip o Los Angelesu iz časov po študiju, ko sem se priselil v L.A. Imel sem kar nekaj ušivih služb. Prvo delo sem dobil kot statist v filmu When Every Day Was the Fourth of July. Ne vem, ali sem to že kdaj priznal. Igral sem člana razjarjene bande. Potem so tu še druga spomina vredna opravila. Hotel sem biti pisatelj. Videl sem oglas 'iščemo pisatelja šoferja'.

Delo sem dobil. Čez dan sem naokoli prevažal upokojenega režiserja, ponoči sem zanj pisal avtobiografijo. Posnel je nekaj drugoligaških vesternov in bil obseden z mamo. Odpustil me je, ker sem mu svetoval, naj o njej piše malo manj. Potem sem začel delati za (zdaj že pokojni časopis, op. p.) L.A. Reader, kjer sem postal rokov­ski novinar. Sproti sem si izmišljeval. Še dandanes sem zafrustriran rokovski novinar.

Očitno pa ste tudi frustriran roken­rol glasbenik. Občasno igrate z Rock Bottom Remaindersi.

Tako je. Bliža se naša 15. obletnica. Gre za pisateljsko rokovsko skupino s Stephenom Kingom, Davom Barryjem, Amy Tan in mnogimi drugimi. Ponosen sem, da sem najbolj nenadarjen član. Sploh ne igram nobenega inštrumenta. Pojem spremljevalne vokale, skupaj z Greilom Marcusom. Tako sem se vrinil. V nekem trenutku sem imel tudi tamburin, a so mi ga vzeli. Vrhunec skupine je bil, ko smo nastopili v Hollywood Palladiumu in se nam je med bisom Glorie pridružil Bruce Springsteen. Po nastopu nam je Bruce rekel: »Nikar ne postanite boljši.« Kar je super, ker temu dejansko lahko ugodimo.

NAJ Risanke za odrasle

SOUTH PARK

Kaj: animirana nanizanka (in film) brez dlake na jeziku

Trajanje: od 13. avgusta 1997, nove epizode pridejo na Comedy Central oktobra

Avtorja: Trey Parker in Matt Stone

Slog: okorni liki iz kartona (CorelDRAW), navdih Monty Python's Flying Circus (Terry Gilliam)

Mulci iz South Parka udrihajo čez vse in vsakogar. Neusmiljeni so do zvezdnikov, medijev, cenzure, politike in vere. Čeprav Parker in Stone trdita, da samo reciklirata finte iz Simpsonovih, je banda iz Kolorada predrznejša. V South Parku tudi mrgoli koristnih nasvetov, kot je recimo oni, kako človek pride do klitorisa. Cartman ima prav, tako je, kot če bi iskali Jezusa. Če strnemo, South Park je obvezna doza družbene nepokorščine. Glejte jih, morda naslednjič ujamete Kennyja, ko na začetku med komadom Primusa zapoje: »Nekoč bom dovolj star, da ga zarinem v rit Britney Spears.« Sočno:) Ali kot je rekla neka liberalna mama: »Odlična šola tolerance!«

FUTURAMA

Kaj: sci-fi animirane zgodbe, črna komedija, satira vsakdana

Trajanje: od 28. marca 1999 do 10. avgusta 2003, leto 2008 obeta nove epizode

Avtorja: Matt Groening in David X. Cohen

Slog: Simpsonovi na tripu

Newyorčana Philipha J. Fryja, raznašalca pic, na silvestrovo 1999 zamrznejo in obudijo čez tisoč let, v 31. stoletju. Njegov novi dom je planet Express, kjer so stvari drastično drugačne kot na materi Zemlji. Med najbolj seksi ženskami novega sveta je mesena kapetanka Leela; njeno nasprot­je je štorasta Amy Wong, razvajena Kitajka z Marsa. Potem je tu še egomanijak, robot Bender, strasten kadilec cigar, alkoholik in kleptoman. Ne pozabimo doktorja Zoidberga, jastogu podobne pošasti, ki govori jidiš, životari brez prebite pare in pobira hrano iz smetnjakov. Da so zastopane vse barve, je v Futurami še birokrat Hermes Conrad, računovodja z Jamajke, ki doživi orgazem vsakič, ko nekdo odda pravilno izpolnjeno davčno napoved.

DRAWN TOGETHER

Kaj: animirana različica resničnostnega šova

Trajanje: od 27. oktobra 2004 do 15. novembra 2006

Avtorja: Dave Jeser in Matt Silverstein

Slog: retro, klasična animacija, tehnika kot pri Disneyju

»Oglejte si, kaj se zgodi, če risani liki prenehajo biti drug z drugim prijazni in se začnejo v kadeh mečkati ...« Ena hiša, osem tujcev, sedem mesecev in številne kamere, ki snemajo vsak njihov korak. Da, Drawn Together je nadvse podoben oddaji Real World, ki so jo na MTV-ju prvič zavrteli na začetku devetdesetih, in nadvse ekspliciten, kar se tiče seksa. Vzemimo za primer princesko Claro, ki ima namesto češplje migetajočo divjakinjo z neštevilnimi tipalkami. Nekatere epizode se povsem posvečajo populaciji LGB, medtem ko se druge raje pozabavajo s S&M seansami, masturbiranjem ... večina njih pa je nasičena z grafičnim nasiljem.

BEAVIS IN BUTT-HEADKaj: animirana luzerja, ki na MTV-ju komentirata spote

Trajanje: 1993-1997

Avtor: Mike Judge

Slog: surov, neinteligenten humor (namenoma!)

Beavis in Butt-head sta stara šola; luzerja iz Highlanda v Teksasu, katerih glavna skrb je čim večja dnevna doza teveja, prigrizkov, sladkobnih napitkov, težkega metala in pičkic. Butt-head je tiran, medtem ko plavolasec rad spravi v krohot, sploh če se nažre sladkarij in se vanj naseli The Great Cornholio, njegov alter ego. V nekem obdobju je njune TV-komentarje najbolj zaznamoval znameniti Beavisov vzklik »ogenj, ogenj«, dokler mu ablast (zaradi pritiskov medijskih čuvajev) ni izdala prepovedi. Poslej je vplil »voda, voda«.

SIMPSONOVI

Kaj: animirana komedija

Trajanje: od 19. aprila 1987 do danes

Avtor: Matt Groening

Slog: klasična in digitalna animacija

Simpsonovi – Homer, Marge, Bart, Lisa in Maggie – imajo v zobeh vse živo, republikance, demokrate, komuniste, kapitaliste, katolike, Žide, mormone, familijo Bush ... Njihovi najbolj sočni štosi so skriti v detajlih, recimo v napisu pred cerkvijo ali na tabli v šoli, na katero Bart piše pomenljiva sporočila. Še najraje oglodajo kost, ki jo pred njihov prag vržejo goreči verniki, desničarski politiki, nasprotniki splava, neumneži in dvoličneži. Burkači iz Springfielda so intimna podoba ZDA, skoraj stoodstotno necenzurirana TV-resnica.

Tekst: David Sheff

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord