21 najpomembnejših evropskih pridelovalk jabolk bo letos pridelalo 10,7 milijona ton jabolk

Med njimi tudi Slovenija

17. 8. 2020, 14:34 | Aktualno | Vir: STA

                            21 najpomembnejših evropskih pridelovalk jabolk bo letos pridelalo 10,7 milijona ton jabolk (foto: Tina Kosec/STA) Tina Kosec/STA

Letos bo 21 najpomembnejših evropskih pridelovalk jabolk, tudi Slovenija, pridelalo 10,7 milijona ton jabolk, kar bi bilo odstotek manj kot lani in tri odstotke pod povprečjem zadnjih treh let, pričakuje svetovno združenje pridelovalcev jabolk in hrušk WAPA. V panožni zbornici pri GZS so optimistični tako glede cen kot povpraševanja potrošnikov.

Glede na ocene WAPA je v Evropi pričakovati manj jabolk kot lani, posebej tistih, namenjenih za t. i. sveži trg. Zaloge so razmeroma prazne, tudi na južni polobli ni viškov, je danes v spletni predstavitvi zaključkov konference Prognosfruit 2020, ki je letos potekala prek spleta, dejal predsednik sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v okviru GZS Boštjan Kozole.

Letina z 10,7 milijona tonami bi bila ena nižjih v zadnjih desetih letih. Glavni razlog za manj pridelka je spomladanska pozeba v številnih delih Evrope in tudi izmenična rodnost v nekaterih državah, predvsem Franciji, Španiji in Italiji, kjer so imeli lani izjemno velik pridelek, je povedal Kozole.

V Sloveniji naj bi bila po pričakovanjih združenja letos letina okoli 46.000 ton jabolk, kar bi bilo 28 odstotkov več kot lani in dobro petino nad povprečjem zadnjih treh let. Ta količina zagotavlja dobro prodajno sezono, pravi Kozole, in sicer bi lahko bila jabolka na razpolago vso sezono, pridelovalci pa bi lahko dosegali primerne cene, potem ko so bile te leta 2019 po njegovih besedah rekordno nizke. Meni, da so potrošniki pripravljeni plačati primerno, saj da se vedno bolj zavedajo, kako težko je jabolka pridelati.

Cene bodo znane ob spravilu v septembru. Letošnja sezona je sicer nekoliko zgodnejša kot običajno, po navedbah WAPA za sedem do deset dni.

Kriza s koronavirusom prinaša negotovost tudi ta sektor, a so, kot pravi Kozole, optimistični. Ljudje naj bi namreč več pozornosti posvečali hrani, pri čemer da sta zelenjava in sadje na prvem mestu, veliko bolj iščejo lokalno hrano, pravi Kozole. Pri tem pa dodaja, da ponekod, npr. v Nemčiji, opozarjajo, da bi lahko na potrošnjo vplival strah zaradi recesije ter posledično pred izgubo delovnega mesta.

Pri hruškah je pričakovana letina okoli 2,2 milijona ton, kar bi bilo 12 odstotkov več kot lani in en odstotek nad povprečjem zadnjih treh let. Bi bil pa tudi pridelek hrušk med najnižjimi v zadnjem desetletju. Kot pravi Kozole, so se površine za pridelavo hrušk v Evropi v zadnjih sedmih letih krepko zmanjšale, s 123.000 na 114.000 hektarjev. Letos so zaradi pandemije ponekod težave s sezonsko delovno silo, in sicer predvsem v Italiji, Franciji in Španiji.