Vinogradnike in vinarje s ‘pravimi’ lastnostmi že imamo, prvo klet, zaznamovano z arhitekturo, pa na Koprskem: klet Brič, katere arhitekt Boris Podrecca je želel izpostaviti istrski kamen. Dogaja se tudi v Prekmurju, kjer pod taktirko arhitekta Andreja Kalamarja nastaja domovanje nove blagovne znamke Marof.

Bodegas Ysios, Španija

Nedaleč stran od kleti Marqués de Riscal, ki jo podpisuje Frank O. Gehry (na strani 101), je v Rioji še en vrhunski vinar – Bodega Ysios v Laguardiji. Tu so stavili na domačega arhitekta Santiaga Calatravo in klet že vse od leta 2001 poleg poznavalcev dobrega vina vabi tudi ljubitelje arhitekture. Klet deluje mogočno, kot monumentalna skulptura, postavljena pa je sredi prav tako impresivne pokrajine.

Povezanost med zgradbo in pokrajino poudarja valovita govorica oblike zunanjih sten in strehe, hkrati pa se zdi, da gre za avtonomno umeščeno skulpturo. Vlagatelj je s tem projektom želel pridobiti ikono nove blagovne znamke vin ‘la Rioja Alavesa’ ter hkrati kakovostno domovanje za natančno zorenje, skladiščenje in prodajo vina. V Rioji bodo že letos odprli tudi vinsko klet Faustino, katere arhitekt je Norman Foster.

www.bodegasysios.com

Loisium, Avstrija

V Langenloisu v Spodnji Avstriji se lahko od leta 2003 pohvalijo s prav posebnim središčem, ki ga podpisuje arhitekt Steven Holl. Loisium ni le muzej in vinoteka, je fantastičen preplet tradicionalnega in modernega tako v arhitekturi kot v prikazu pridelave vina. Postavljen je v treh ravneh: pod zemljo, v njej in nad njo. Kubus, oblečen v aluminij, pritegne že od daleč: kako kocka sredi vinogradov na robu tradicionalnega avstrijskega mesteca tudi ne bi?

Zanimiva pa ni le zunanja podoba, temveč tudi notranjost. Iz nadzemnega sveta se obiskovalci odpravijo v podzemlje, kjer se odpre več kot 900 let stara klet z 11 postajami, vsaka s svojo zgodbo. To je svet čutil in potovanja vina od grozdja do kozarca. Za popolno doživetje (in varnost na cesti) lahko prenočite v njihovem arhitekturnem hotelu. Ker Langenlois ni daleč, je to odlična točka naslednjega eno- ali dvodnevnega izleta. Zagotovo se boste domov vrnili navdušeni nad tem, kako znajo negovati vinsko tradicijo, in s steklenicami tamkajšnjega odličnega zelenega veltlinca.

www.loisium.at

Rocca di Frassinello, Italija

Najprej je bila majhna zamisel, ki je prerasla v ogromen projekt, ko sta združila moči italijanski Castellare di Castellina in francoski Domain Baron De Rothschild-Lafite. Arhitektura kleti je odsev pokrajine. Mikroklima, bližina Sredozemskega morja in visoke temperature zagotavljajo pogoje, ki tem toskanskim vinom dajejo poseben pečat.

So močna, intenzivna, a elegantna, s tanini, ki izražajo njihovo polnost. Arhitekt Renzo Piano je z novo kletjo naredil oster rez v tradicionalno, saj je ves proces izdelave pomaknil globlje v zemljo. Načrtovanje je temeljilo na enostavnem konceptu: sodi so tam, kjer morajo biti, globoko v zemlji, kjer je prava temperatura, vlažnost in izolacija. Stekleni paviljon nad zemljo je namenjen panoramski terasi, ki se dviga v visok stolp, ta pa pritegne poglede že od daleč.

www.castellare.it

Dominus Estate, ZDA

Morda kdo misli, da si, če želimo izpostaviti le eno klet v kalifornijski Napa Valley, mesto tukaj zasluži Opus One, vendar bo vsak, ki je že doživel pogled na eno in drugo, pritrdil, da je veliko bolj fascinantna in skrivnostna klet Dominus, pod katero sta se podpisala arhitekta Herzog in de Meuron, ki sta svetovno slavo doživela lani z olimpijskim Ptičjim gnezdom v Pekingu. Od daleč je klet videti kar ‘preveč’ idealno postavljena v okolje, od blizu pa je predvsem enostavna.

Zunanji zid objekta je sestavljen iz pravokotnih žičnih košar, napolnjenih s kamni iz bližnje okolice. Ta oklep ne služi le estetiki, temveč tudi blaži ekstremna temperaturna nihanja. Steklene pisarne, ki prekinjajo kamnito površino, vinogradniku omogočijo hiter stik z vinogradom, ki je ključ do vrhunske kapljice.

www.dominusestate.com

Petra, Italija

Klet Petra leži v Toskani, natančneje v kraju San Lorenzo Alto, ki je bogat z zgodovino, tradicijo ter naravnimi lepotami. Po mnogih cerkvah, velikih zgradbah, trgih, športnih središčih in sinagogah je to prvi projekt švicarskega arhitekta Maria Botte, v katerem je moral poiskati konstruktivno rešitev za potrebe zorenja vina. Sam je dejal, da je klet interpretacija tradicionalne toskanske hiše in odgovor na vinarjeve za­hteve po modernem in funkcionalnem objektu, ki se dobro vključuje v okolico.

Posebnost objekta je njegova stroga geometrija: poševno narezljana rotunda, ki jo na obeh straneh spremljata stranski krili. Povsem umetelna oblika simbolizira uporabo zapletenih tehnologij, uporaba lokalnega naravnega kamna pa nasprotno priča o tesni povezanosti vina z okoliško pokrajino in pridnostjo vinogradnika in vinarja. Toda klet ni zadnja točka, pri kateri so poudarili poseben odnos do estetike; poskrbeli so tudi za oblikovno dovršene steklenice vin z imeni Ebo, Petra, Quercegobbe ter Zingari.

www.petrawine.it

Bodega Marqués de Riscal – Ciudad del Vino, Španija

Potem ko je Bilbao po zaslugi Guggenheimovega muzeja in njegovega arhitekta Franka O. Gehryja doživel razcvet, je taisti gospod zakrivil tudi novi val v arhitekturi vinskih objektov. Zdaj v Riojo ne prihajajo le ljubitelji dobre hrane in vina, temveč tudi sodobne arhitekture. V Ciudad del Vino, Mestu vina, so z Gehryjevo pomočjo ustvarili prestižni kompleks, sestavljen iz hotela in stare kleti, ki je z letnico 1858 najstarejša v Rioji. Pravijo, da so Gehryja za navdih razvajali z vinom njegovega letnika, 1929.

Največji arhitektov izziv je bila umestitev hotela med poslopja obstoječe kleti in strm hrib. Po začetnem začudenju domačinov mu zdaj pravijo enostavno ‘stvar’. V hotelu imate občutek, da spite v modernem muzeju, sproščate pa se v spaju z vinoterapijo. Za vaš popolni užitek poskrbi še vrhunska kulinarika dveh mojstrov, ki so ju nagradili z Michelinovo zvezdico: Francisa Paniega in Joséja Ramona Pin~ eira.

www.marquesderiscal.com

Lerida Estate, Avstralija

Preden je bil izbran končni prostor kleti v Novem Južnem Walesu, je imel Glenn Murcutt pripravljenih že več načrtov, oblika pa je bila določena šele, ko sta vinogradnik in arhitekt našla pravi kraj, ki zagotavlja lahko dostopnost ter ujemanje z okolico. Arhitektura je prilagojena potrebam vinarja in zorenju vina. Izdelava poteka v linearnem procesu skozi vso zgradbo: od sprejema grozdja do vinoteke in s tem prodaje vina kot zadnje točke.

Skoraj industrijsko poslopje si zasluži pozornost prav zaradi tega – preprostosti, funkcionalnosti in odprtosti. Niz rezervoarjev za deževnico na vzhodni strani zgradbe omogoča prilagajanje kletne temperature in zagotavlja stalni dotok vode za čiščenje. V vinih lahko uživate v vinoteki ali v Cafeju Lerida, kjer lahko okušate nagrajeni merlot, modri pinot, shiraz ali chardonnay.

www.leridaestate.com

Irena Kupljen Tušar

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord