Mladi in stanovanja: kruta realnost generacije brez doma

12. 2. 2020, 07:00 | Aktualno | Piše: Danaja Lorenčič
Mladi in stanovanja: kruta realnost generacije brez doma (foto: Unsplash) Unsplash

Lastniško stanovanje je za večino mladih neuresničljiv ideal. Cene stanovanj in najemnin bliskovito naraščajo, zato ne preseneča, da vse več mladih ostaja doma, saj se niso zmožni osamosvojiti.

Bivanjske razmere mladih so v Sloveniji v veliki meri odvisne od njihovih staršev. Dostop do stanovanj imajo tisti iz premožnejših družin, nekateri odplačujejo kredit, največ pa jih živi pri starših ali v najemniškem stanovanju.

Med tistimi, ki vsak dan izkušajo krivice slovenskega nepremičninskega trga, je Mojca Lukan, mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. "V lanskem letu sva s fantom po razhodu še pol leta živela v istem stanovanju, saj nihče od naju ni mogel najti stanovanja v središču mesta, ki bi si ga lahko privoščil. To kaže na to, da stanovanjska situacija vpliva tudi na intimne in zasebne dele življenja ljudi in nas potiska v položaj, v katerem ne želimo živeti," razlaga.

"Vprašanje je, v kakšnih življenjskih situacijah pristajajo ali pa ostajajo ljudje zgolj zaradi težav z iskanjem dostojnega najemniškega stanovanja, ki si ga lahko privoščijo. To so namreč stanovanja, ki jih primanjkuje, medtem ko je luksuznih stanovanj in turističnih apartmajev dovolj."

V Ljubljani zaradi bistveno večjega povpraševanja po najemniških stanovanjih od razpoložljive ponudbe najemnine nepretrgoma rastejo že od leta 2014.

Veliko lastnikov nepremičnin se je odločilo svoje nepremičnine oddajati v turistične namene. V prestolnici naj bi bilo že več kot dva tisoč najemniških stanovanj, dostopnih na spletnih platformah Booking in Airbnb, ki se kratkoročno oddajajo turistom.

Mojca Lukan opozarja, da so odločevalci v politiki tisti, ki bodo morali narediti konec nepremičninskemu razslojevanju z ustrezno stanovanjsko politiko. 

"Če pa je sploh ne bodo oblikovali, ali pa jo bodo zastavili na način, da tega področja ne bodo uredili, se bomo primorani vsi preseliti v turistične apartmaje. In pri tem ne gre za karikiranje, takšne primere že poznamo."

Mlada raziskovalka upa, da bo nekoč imela svoje stanovanje, vendar težko verjame, da se bo to zgodilo.

"Imeti svoje stanovanje mi zveni utopično, najprej, ker je za to potreben kredit, za katerega mladi ob vse večji normalizaciji prekarnega dela pogojev sploh ne bomo izpolnjevali in ker brez pomoči staršev ali koga drugega tudi višina kredita ob neki povprečni plači ni dovolj za nakup stanovanja v Ljubljani, kjer se cene gibljejo okoli nekaj tisoč evrov na kvadratni meter.

Poleg tega smo ob tem, v kolikor želimo živeti samostojno življenje, ločeno od gospodinjstva staršev, primorani plačevati tudi najemnino."

Tudi njeni prijatelji se spopadajo s podobnimi težavami. "V zadnjem tednu sta me dva prijatelja vprašala, če vem, kako si v Ljubljani najti dostojno stanovanje, katerega najemnina ne sega v nebo. Povedno pri tem je to, da pri takšnih vprašanjih vedno uporabijo besedo dostojno.

Za nekaj prijateljev pravimo, da živijo v 'kuverti', ker je stanovanje tako majhno, da za njegov opis ne zadošča niti to, da bi rekli, da živi v 'omari', pa je zaposlen. Seveda ni vedno tako, a če uspeš najti dostojno stanovanje, ki ni luksuzno, ampak samo stanovanje, ki ima vse potrebno za življenje v njem in si ga sposoben plačevati, je to res velika sreča.

Nedavno je eden izmed prijateljev, ko je bil pri prijateljici na obisku, rekel, da je s stanovanjem, v katerem živi, 'zmagala življenje' in to kar nekaj pove o stanovanjski situaciji pri nas."

Vse več mladih si vedno težje privošči bivanje v mestih, kjer so zaposleni ali se izobražujejo.

V Ljubljani so se cene stanovanj in najemnin v zadnjih štirih letih povečale kar za 30 odstotkov. Kako težko je najeti stanovanje in plačevati najemnino v prestolnici, dobro ve tudi 24-letna študentka Tina (ime je izmišljeno).

"Najemnino si delim s svojim fantom, vsak plača 250 €. Stroški se gibljejo med 60 in 120 €. Pri plačevanju najemnine mi pomagajo starši, saj mi ob študiju in drugih aktivnostih ne preostane veliko časa. Ko sem se selila iz prejšnjega stanovanja, v katerem sem živela s tremi sostanovalci, sem tri mesece aktivno iskala stanovanje."

Pravi, da stanovanja po sprejemljivi ceni po navadi oddajo že v dveh do treh dneh. "Spomnim se, da sem večkrat klicala najemodajalce tri dni po objavi oglasa in je bilo stanovanje do takrat že oddano.

Med iskanjem stanovanja sem vsaj trikrat obupala in mislila, da bom morala pač ostati v stanovanju, v katerem nisem želela več živeti, ker sem si tam sobo delila, to pa pomeni, da nimaš nobenega osebnega prostora. Delitev sobe terja stalno prilagajanje in na splošno nek drugačen način življenja."

Stanovanje, v katerem Tina živi sedaj, je dobila, ker se je na oglas odzvala na dan objave in tako na ogled prišla druga, lastnici stanovanja pa se menda ni ljubilo imeti veliko ogledov.

"Med ogledom, ki je trajal 20 minut, so jo klicale štiri osebe. Ta podatek se mi zdi kar poveden. Dokazuje, kako veliko ljudi išče stanovanje v Ljubljani in kako malo stanovanj, v katerih se ne počutiš kot v škatlici, se oddaja po neki normalni ceni. Imela sem neznansko srečo. Dejstvo, da temu pravim neznanska sreča, torej da imam stanovanje, ki mi je všeč, je v resnici precej žalostno.

Tukaj živim nekaj mesecev in zdaj si ne mislim več, da imam neznansko srečo, saj sem ta teden izvedela, da lastnica stanovanje prodaja."

Unsplash

Glede na opisano je lažje razumeti, zakaj Slovenija spada med države, v katerih mladi najdlje ostajajo pri starših.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2017 79,3 odstotka mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši.

Od staršev se mladi v Sloveniji odselijo pri 28,2 leta, kar je dve leti pozneje, kot je povprečje EU. Eden od razlogov za to je pomanjkanje rednega prihodka, prav tako pa k temu pripomorejo tudi visoke cene stanovanj in najemnin.

Predstavniki gibanja Kje bomo pa jutri spali? že dlje časa opozarjajo, da je stanovanjska problematika v Sloveniji prerasla v stanovanjsko krizo. Cene stanovanj so namreč previsoke, novih dostopnih stanovanj se ne gradi, vse težje je tudi najeti stanovanje.

"Streha nad glavo postaja luksuzna dobrina, stanovanjska politika pa je praktično neobstoječa. Več kot zgovoren je podatek, da Slovenija za gradnjo stanovanj nameni stokrat manj javnih sredstev, kot je povprečje v Evropski uniji. Takšno zanemarjanje stanovanjskega področja je nedopustno," so zapisali predstavniki iniciative Kje bomo pa jutri spali? v javnem pozivu.

Gibanje - lani je pripravilo tudi odmeven protest mladih pred državnim zborom - in sorodne civilnodružbene organizacije opozarjajo, da je večina novih stanovanj prevelikih in posledično predragih, zato bi morali stanovanjsko politiko mladih reševati ločeno od drugih ogroženih skupin, ker imajo slednje pri razpisih večinoma prednost.

Na drugi strani pa so izbranci, ki si ob v nebo vpijočih nesorazmerjih na slovenskem nepremičninskem trgu manejo roke.

Gre za razvpite investitorje, ki v stanovanjih ne vidijo domovanja, temveč predvsem priložnost za plemenitenje svojega kapitala. Cene in najemnine v Ljubljani so že tako visoke, da predstavljajo privlačne naložbe tudi za bogataše iz tujine.

Pred nekaj dnevi je na ogled stanovanja, v katerem živi študentka Tina, tako prišel nek Rus, ki želi v tem in še v dveh drugih stanovanjih, ki pripadata isti lastnici, narediti hostel.

"Občutek imam, da čez nekaj let v centru ne bo nobenega stanovanja več, le še Airbnb, hostli in hoteli. Središče Ljubljane pa bo postalo mesto duhov. Če se gospod, ki je prišel na ogled, odloči za nakup stanovanja, ne vem, kaj bom naredila,« je obupana mlada sogovornica.

"Niti malo nisem optimistična, saj vem, kako težko je najti stanovanje," stvarno pove.

"Moja sostanovalka iz prejšnjega stanovanja, ki je stara 26 let, je že tri leta redno zaposlena in se želi odseliti na svoje, saj ji študentski način življenja preprosto ne ustreza več. Ves čas išče primerno stanovanje, v katerem bi lahko živela več let, a ga ne najde, ker ni pripravljena dati 60-70 odstotkov plače samo za stanovanje.

Položaj za samske oziroma osebe, ki želijo živeti same, je še toliko bolj težaven.

Stanovanja, v katerem trenutno živim, si nikoli ne bi mogla privoščiti, če bi želela živeti sama. Stanovanje je enosobno in primerno le za eno osebo ali za par. Poznam le dve osebi, ki sta resnično zadovoljni s svojim stanovanjskim položajem," pove študentka.

Odgovornost za rešitev nastalih težav je na odločevalcih; politika venomer ponavlja, da so mladi prihodnost države, obenem pa za to prihodnost ne postori zadosti.

"Zdi se, kot da stanovanjske politike v Sloveniji sploh ni," je kritična Tina. "Menim, da bi morali povečati gradnjo javnih najemnih stanovanj ter zahtevati zamrznitev najemnine. Stanovanjski trg je potrebno regulirati, predvsem kar se tiče platforme Airbnb ter študentom zagotoviti primerna stanovanja.

Pred kratkim sem zasledila citat Kurta Puchingerja, ki pravi: "Naša politika temelji na razumevanju stanovanja kot osnovne človekove pravice". Mislim, da bi stanovanje vsi morali razumeti kot osnovno človeško pravico in ne kot neko ugodje."

Tudi Mojca Lukan svoje bivalne stiske ne dojema kot individualno, ampak sistemsko težavo. Zato tudi rešitve vidi v ureditvi stanovanjske situacije "na ravni države, ki pa se trenutno še naprej umika s tega področja.

Predlogov za ureditev stanovanjske problematike ne manjka, kar je razvidno iz tega, da so državljani in državljanke mnogo pripomb na predlog stanovanjskega zakona tudi naslovili na ministrstvo za okolje, ki se s to problematiko ukvarja.

Kot kaže, problem ni v pomankanju predlogov, ampak v tem, da jih pristojni niso pripravljeni upoštevati pri snovanju svoje politike, saj pravice do dostopnega in dostojnega stanovanja preprosto ne obravnavajo kot pravice."

Danaja Lorenčič
Novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri