Amerika dobila novega predsednika, stari bo še moral priznati poraz

8. 11. 2020, 07:51 | Aktualno | Vir: STA

                            Amerika dobila novega predsednika, stari bo še moral priznati poraz (foto: profimedia) profimedia

Medtem ko je "demokratska" Amerika v soboto slavila izvolitev Joa Bidna za novega predsednika ZDA, je "Trumpova" Amerika šla skozi podobne čustvene faze kot demokratska leta 2016, ko je Donald Trump presenetljivo premagal Hillary Clinton. Trump še ni pripravljen priznati poraza in upa na pomoč vrhovnega sodišča, kamor je imenoval kar tri člane.

Po navedbah ameriških medijev so najbolj zagrizeni Trumpovi privrženci jezni, večina pa je le razočaranih in se tolažijo s tem, da je bil izvoljen Biden in ne kdo drug od demokratov, ki bi Ameriko potegnili veliko bolj v levo, kot lahko pričakujejo od njega.

Veliko Trumpovih podpornikov pa verjame Trumpovim trditvam, da je prišlo do volilnih prevar v korist demokratov, čeprav glasove štejejo isti ali skoraj isti ljudje, kot so jih šteli leta 2016, ko je zmagal.

Štetje nadzirajo tako predstavniki demokratov kot republikancev. Predstavniki številnih tretjih manjših strank pa nimajo dostopa in so odvisni od poštenosti predstavnikov obeh največjih strank.

Trump je legitimnost volitev "preventivno" spodkopaval že več mesecev pred volilnim dnevom, najbolj s trditvami, da bodo volitve po pošti prevara v korist demokratov.

Američani po pošti volijo, odkar imajo pošto in to ni bilo nikoli sporno. Še najmanj na prejšnjih volitvah, ko so po pošti volili večinoma republikanci. Tokrat se je obrnilo in demokrati, ki so pandemijo vzeli resno, so v veliko večjem številu volili po pošti kot republikanci.

Zato se je Trumpova uvodna prednost v nekaterih državah spremenila v zaostanek, ker so najprej šteli glasove volivcev, ki so prišli na volišča, in šele kasneje tiste po pošti. Lahko bi bilo obratno in štetja bi bilo prej konec, a so republikanski kongresi, guvernerji in državni sekretarji zavračali takšno logično prilagoditev pravil.

Trump je tako moral opazovati, kako mu prednost kopni, in je začel znova govoriti o prevarah. Enako je počel tudi leta 2016, ko so ankete napovedovale zmago demokratke Hillary Clinton in je govoril o nameščenih volitvah, vse dokler ni zmagal s prepričljivo prednostjo v elektorskih glasovih.

Nato ga je zmotilo, da je Clintonova dobila tri milijone glasov volivcev več od njega. Ustanovil je celo posebno preiskovalno komisijo s trditvijo, da so zanjo volili nezakoniti priseljenci. Komisija je prenehala z delom, saj so bile obtožbe neutemeljene.

Vse to napoveduje Trumpovo obnašanje v luči volilnega poraza. Pričakovati je, da bo tožil, dokler bo šlo. Tudi ko bo sprejel dejstvo, da ni več predsednik, pa ne bo nikoli odstopil od obtožb o prevari. V prid predvidevanju, da se bo Trump sprijaznil z odhodom, govori tudi to, da naj bi nameraval spet kandidirati leta 2024, zato ne bo dopustil, da bi ga morali vleči iz Bele hiše.

Morebitna Trumpova ponovna kandidatura je po ustavi mogoča, vendar bo imel čez dve leti druge probleme, saj naj bi mu zapadlo več sto milijonov dolarjev dolga, poleg tega pa se newyorška pravosodna ministrica in tožilec Manhattna ne nameravata odpovedati tožbam in kazenskemu pregonu zaradi finančnega kriminala, ki je bil doslej zamrznjen zaradi Trumpovega položaja.

Pred volitvami je Trumpova kampanja načrtovala celo, da bi v državah, kjer imenovanje elektorjev nadzirajo republikanci, imenovali kar Trumpove elektorje ne glede na volilni izid. To se bo sedaj težko zgodilo, ker bodo le redki pripravljeni tvegati za poraženca volitev.

Z zavlačevanjem priznanja poraza pa lahko še naprej zbira denar za kampanjo, ki ga lahko porabi za tožbe in tudi za poplačilo dolgov kampanje.

Države morajo svoje elektorje določiti decembra. Ti bodo 14. decembra glasovali in izid glasovanja poslali v zvezni kongres, kjer nato uradno potrdijo zmagovalca predsedniških volitev. Ta bo prisegel na položaj 20. januarja 2021.

Vmes se obeta še nekaj dni Trumpovih tožb in ognjevitih tvitov, ki jih Twitter pogosto blokira zaradi širjenja dezinformacij.

Tehnično je trenutno najpomembnejša oseba upraviteljica Uprave splošnih služb Emily Murphy, ki je pristojna za potrditev zmagovalca volitev. Šele nato bo lahko ta sprožil postopek prenosa oblasti. Murphyjeva lahko čaka do 14. decembra, ko bodo svoje rekli elektorji, kar pa bi Bidnovo tranzicijo precej otežilo in zavleklo.

Biden je že med kampanjo poudarjal, da bo delal za poenotenje Amerike, in to je zagotovil tudi v govoru ob zmagi. Ker politično ni blizu levici, je bil izvoljen tudi s podporo osmih odstotkov republikancev. Ti sedaj upajo, da bo držal besedo.

Če bo senat ostal v rokah republikanske večine, druge poti kot sodelovanje in iskanje kompromisov niti ne bo. Volitve so namreč še bolj kot leta 2016 izpostavile delitve na podeželsko Ameriko, ki voli republikance in podpira Trumpa, ter na mesta, ki so demokratska.

Vmes so kot tamponska zona predmestja in Ameriki, ki se ne mešata, se praviloma ne bosta spopadali. Dokler ena ne pride do druge, kot se je to zgodilo v času protestov proti policijskemu nasilju spomladi in poleti, ko so v mesta prihajale oborožene skupine belih podpornikov Trumpa ali policije.

Težave in nevarnosti pa so, kot dokazuje primer volilnega delavca iz Atlante, ki mu grozijo s smrtjo potem, ko je po družabnih medijih obkrožila fotografija, kako zmečka papir in ga odvrže v koš.

Direktor za volitve okrožja Fulton Richard Barron je zagotovil, da delavec ni zavrgel glasovnice, kar trdijo objave po družbenih omrežjih, ampak papir z navodili za glasovanje. Kljub temu delavec prejema grožnje s smrtjo, objavili so celo njegovo ime, naslov in registracijsko številko avtomobila.

Dopisnik STA iz New Yorka Robi Poredoš