Ameriške predsedniške volitve 2020 zaradi Trumpa brez primere v sodobni zgodovini

Pregled dogajanja

23. 12. 2020, 09:58 | Aktualno | Vir: STA

                            Ameriške predsedniške volitve 2020 zaradi Trumpa brez primere v sodobni zgodovini (foto: Shutterstock) Shutterstock

Leto 2020 je v ZDA, tako kot drugod po svetu, minilo v znamenju pandemije koronavirusa, in hkrati v znamenju predsedniške kampanje, volitev, predvsem pa povolilnega dogajanja, ki je brez primere v sodobni zgodovini. Republikanec Donald Trump namreč nikakor ne prizna poraza proti zmagovalcu volitev, demokratu Josephu Bidnu.

Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi poraženi predsedniški kandidat v ZDA zavračal jasno izraženo voljo volivcev in si toliko časa brez utemeljenega razloga prizadeval, da jo spremeni. Da nima utemeljenega razloga, je potrdilo najmanj 60 sodniških odločitev na državnih ravneh in tudi na zvezni ravni vse do vrhovnega sodišča. Kljub temu Trump vztraja, da je na volitvah prišlo do velike prevare v korist Bidna.

Zadnji veliki zaplet z volitvami v ZDA je bil leta 2000, ko je vrhovno sodišče tesno s petimi glasovi proti štirim presekalo gordijski vozel volilnih izidov na Floridi in prekinilo ponovno štetje glasovnic. Na koncu je zmagal republikanec George Bush mlajši, demokrat Al Gore, ki je dobil sicer več glasov volivcev, pa je poraz takoj priznal.

Biden je na volitvah 3. novembra dobil 81,3 milijona glasov oziroma 51,4 odstotka vseh oddanih, Trump pa 74,2 milijona oziroma 46,9 odstotka. Biden je z zmagami po posameznih državah osvojil 306 elektorskih glasov, Trump pa 232. Elektorji so 14. decembra oddali svoje glasove in potrdili volilni izid, nakar so dejstvo priznali tudi nekateri vodilni republikanci na čelu z vodjo senatne večine Mitchem McConnellom. 

V začetku januarja bodo rezultate glasovanja elektorjev objavili v zveznem kongresu, Biden pa bo na položaj 46. predsednika ZDA prisegel 20. januarja 2021. Ne glede na to, ali bo poraz priznal ali ne, se bo moral Trump 20. januarja izseliti iz Bele hiše.

Bidnova pot do Bele hiše je bila dolga več desetletij, saj se je prvič potegoval za položaj predsednika ZDA že leta 1988. Leta 2009 je postal podpredsednik ZDA pri predsedniku Baracku Obami, leta 2016 pa so se demokrati odločili, da je čas za žensko. Nominirali so Hillary Clinton, ki je presenetljivo izgubila proti Trumpu.

Kljub zrelim letom se je Biden odločil za nov poskus naskoka na Belo hišo, saj je menil, da ima med vsemi kandidati največ možnosti, da premaga Donalda Trumpa. Ta je nevarnost začutil in je skušal leta 2019 prepričati Ukrajino, naj uvede preiskavo Bidnovega sina Hunterja. Trump si je s tem prislužil ustavno obtožbo, ki jo je republikanska večina v senatu v začetku leta zavrnila.

Biden je marca osvojil nominacijo demokratske stranke in vse do volitev zanesljivo vodil v anketah proti Trumpu. Dejanska razlika med njima je bila na koncu manjša od pričakovane, vendar ankete tokrat niso zgrešile kot leta 2016, ko so do konca napovedovale zmago Clintonove.

Zaradi pandemije koronavirusa je letos rekordno število volivcev glas oddalo po pošti. Skupaj je volilo najmanj 157 milijonov ljudi, od tega 65 milijonov po pošti. Trump je ves čas kampanje trdil, da so volitve po pošti prevara v korist demokratov. Dejansko je na koncu glas po pošti res oddalo več demokratskih volivcev. Iz tega izhaja tudi Trumpovo razočaranje, saj je v ključnih državah ob začetku preštevanja glasovnic vodil, na koncu pa je izgubil. A ni šlo za prevaro, temveč za dejstvo, da so glasovnice po pošti šteli na koncu, med temi pa je bilo oddanih več glasov za Bidna kot za Trumpa.

Po volitvah je bilo nekaj časa napeto, saj v ključnih državah, kot so Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Arizona, Georgia, Severna Karolina in Nevada, mediji, ki zmagovalce volitev v ZDA razglašajo, od kar obstaja televizija, zmagovalca niso razglasili takoj. Da je Biden zmagal, je postalo jasno šele 7. novembra, ko se je izkazalo, da je osvojil Pensilvanijo in presegel prag 270 elektorskih glasov. Po večjih mestih ZDA je izbruhnilo spontano navdušenje, ljudje so napolnili trge ter se veselili Trumpovega poraza.

Trump poraza ni priznal in je začel vlagati tožbe. Ko te niso bile uspešne, je skušal prepričati republikanske kongrese po ključnih državah, naj enostavno zanemarijo izide volitev in ga razglasijo za zmagovalca. To je bil ključen trenutek za prihodnost države. Več kot 80 milijonov ljudi, ki so glasovali za Bidna, verjetno namreč ne bi mirno preneslo izničenja njihove volje.

Trump poraza še vedno ne prizna, a v začetku leta 2021 se bo moral izseliti iz Bele hiše in verjetno odšel na Florido. V New York se vsaj prostovoljno ne bo vrnil, saj ga čakata najmanj dve tožbi zaradi spolnega napada ter preiskava tožilstva Manhattna in pravosodne ministrice države New York zaradi domnevnega finančnega kriminala. V štirih letih pa si je Trump ustvaril močno bazo podpornikov, s katero bo ohranil vpliv na republikansko stranko in bo vsaj še nekaj časa dejavnik, ki ga bo treba upoštevati.

Pripravil Robi Poredoš, dopisnik STA iz New Yorka