Ameriški proračun za 2022 velik zajetnih 6.000 milijard dolarjev

Republikanci proti predlogu Bidna

28. 5. 2021, 08:26 | Aktualno | Vir: STA

                            Ameriški proračun za 2022 velik zajetnih 6.000 milijard dolarjev (foto: Shutterstock) Shutterstock

Ameriški predsednik Joe Biden je kongresu poslal svoje proračunske prioritete za leto 2022 v višini 6000 milijard dolarjev. Predsednikov okvirni proračun predvideva 1800 milijard dolarjev primanjkljaja ne glede na to, da predlaga višje davke na dohodek bogatejših Američanov in podjetij.

Zadnjo besedo glede proračuna ima kongres, v Bidnovem predlogu pa je 2300 milijard dolarjev porabe v osmih letih za obnovo infrastrukture in 1800 milijard dodatnih sredstev za socialne programe. Redna poraba za obrambo, socialne programe in delo vladnih agencij za proračunsko leto 2022, ki s začne 1. oktobra letos, pa bi znašala le 1500 milijard dolarjev.

Republikanci so že vnaprej proti in so Bidnov okvir označili za tipično pretiravanje demokratske vlade, ki želi le trošiti in obdavčevati. Po novem jih ob demokratskem predsedniku spet skrbi naraščanje primanjkljaja in javnega dolga.

To v štirih letih vladanja republikanskega predsednika Donalda Trumpa ni bil problem, ki bi ga poudarjali, čeprav je primanjkljaj naraščal iz leta v leto še pred pandemijo covida-19. Zadnji proračunski primanjkljaj pod Trumpom je znašal 3100 milijard dolarjev, vendar v največji meri zaradi koronavirusa.

Biden je v četrtek v Clevelandu predstavil svoj gospodarski in proračunski načrt ter poudaril, da je sedaj čas za nadgradnjo investicij v družine, skupnosti in državo, ki so jih že začeli. "Zgodovina nas uči, da takšne investicije izboljšajo gospodarstvo za vse," je dejal Biden.

Bidnov proračunski okvir priznava, da bo javni dolg krepko narasel in bo glede na BDP dosegal ravni, ki jih ZDA niso doživele vse od druge svetovne vojne, in to kljub temu, da Biden predlaga povišanje davkov, s čimer naj bi proračun v desetletju povečali za 3000 milijard dolarjev.

Davke na dobičke podjetij bi zvišal z 21 na 28 odstotkov, najbogatejšim bi stopnjo davka na dohodek povišal na 39,6 odstotka, povišal pa bi tudi davke na dobiček pri trgovanju z vrednostnimi papirji.

Bidnovi novi socialni programi predvidevajo 200 milijard dolarjev porabe v desetih letih za brezplačno predšolsko vzgojo za tri in štiri leta stare otroke, 109 milijard dolarjev za dve leti brezplačnega šolanja na višjih šolah, 225 milijard dolarjev za subvencije za otroško nego, 225 milijard dolarjev za bolniške dopuste, pomoč revnim študentom v skupni vrednosti 36,5 milijarde dolarjev in podobno.

Vsa Bidnova poraba bi pomenila, da je zvezna proračunska poraba na ravni 25 odstotkov celotnega letnega BDP ZDA. Prilivi z višjimi davki pa bi navrgli za 20 odstotkov BDP-ja. Bidnov proračunski okvir predvideva, da bo letošnja gospodarska rast v ZDA 5,2-odstotna, v prihodnjem letu naj bi bila 4,3-odstotna, nato naj bi se umirila pri približno dveh odstotkih letno.