Anatomski cirkus

V vitrini nas pozdravi prvi eksponat in nekako tiho zagotavlja, da gre zares.

Da ne gre za bedne replike, ki plastično potvarjajo resničnost. Še kako resničen je nekoč bil, živ in poskočen, dihajoč in utripajoč ... danes pa povsem mirno ponuja na ogled okostenele temelje vsakega izmed nas. Kosti. V naslednjih osmih dvoranah je dovolj prostora za vse drugo, kar naredi sicer golega človeka biološko gledano polno oblečenega. Mimogrede, samostojno razstavljena neto koža, ki brez notranje podpore deluje sila ohlapno, tehta nekaj več kot štiri kilograme ...

Na izobraževalnem pohodu se srečamo z 22 telesi in več kot 260 organi, ki so jih posebej za razstavo organizatorji zakupili na medicinski univerzi v kitajskem Dalianu. Ja, točno tam, kjer je nekoč Ermin Šiljak uspešno brcal žogo, stoji laboratorij, ki je zavoljo metod plastinizacije svetovno priznan. In tudi eksponati na razstavi so primerno obdelani z metodo, ki se imenuje polimerno konserviranje. S tem procesom vso tkivno vodo, do najglobljih celičnih ravni, zamenjajo s silikonsko gumo.

Zatem se lahko osredotočijo na posamezne želje, kaj oziroma kateri del strukture človeškega telesa želi kdo videti, ponuditi, spoznati. Organizatorji so bili celo tako zelo prijazni, da so nemirnemu obiskovalčevemu duhu nekaj delov ponudili na otip. Začel sem z ledvico. Precej gumijasta zadeva, nič kaj prijetne, zamolklo rjavkaste barve. Brez vonja, relativno težka. Ali se odbija od tal, pa ne vem. Omejen izbor organov je bil torej na voljo za otip, dotikanje preostalih razstavljenih modelov pa strogo prepovedano.

Očitna želja avtorjev je prikazati delovanje teles v povsem običajnih, življenjskih položajih. To nam pade v glavo takoj, ko vidimo z mišicami, kasneje pa tudi z živčevjem in maščevjem ozaljšanega košarkarja, nogometaša, tekača, misleca in angleškega nacionalnega športnika: metalca pikada. Postreženo nam je z vizualno predstavitvijo, kaj vse je znotraj nas v teh trenutkih sinhronizirano in kaj povzroča posamezno gibanje.

Srce je v več podobah in prerezih postavljeno v posebno, središčno sobo in deluje precej mitsko. Podobno, kot bi Vatikan predstavil sveti gral. Naslednja soba, ožilje, deluje ultramodernistično: pravljično po-udarjena rdeča barva, nepreštevni nabor kapilar ... Art. Očitno pa nam razstava žuga s prstom, ko gledamo od katrana počrnelo pljučno krilo in prerez dela možganov, ki so utrpeli izliv krvi, kap.

»Vaše telo je edino, kar vas spremlja od rojstva do zadnjega diha, a vseeno vemo zelo malo o nas samih,« pravi dr. Laurence Gerlis, uradni zdravniški svetovalec pri razstavi, sicer tudi dobitnik nagrade Williama Butlerja za medicino. »Podrobno razumevanje delovanja človeškega telesa je bilo stoletja v rokah medicinskih strokovnjakov, zdravnikov, in širša javnost ima šele zdaj resnično priložnost, da spozna skrivnosti naših teles, nazorno in osebno. Kot ste lahko videli, stojita drug poleg drugega dva primera pljučnih kril: zdrava pljuča in tista, prežeta z dimom. Vidne primerjave ne moremo zanikati in to je močnejše kot katerikoli učbenik.«

Ljubljana žal še ni na zemljevidu tovrstnih razstav. Nekako se organizatorjem zdi, da jim je bolj mesto v metropolah, kot so London, Las Vegas, New York, Tampa in Atlanta. Za večino bo torej listanje aktualne številke Playboya edini stik z razstavo Body ... The Experience, ki pa ni ravno revolucionarna v smislu javnega predstavljanja anatomije človeških teles. Pionir na tem področju je nemški profesor anatomije dr. Günther Von Hagens, ki je pred desetimi leti radovednežem na ogled postavil razstavo z naslovom BODY WORLD.

Led je prebil na Japonskem, kjer si je razstavo ogledalo skoraj tri milijone ljudi. Do januarja 2007 bo njegova razstava na ogled v Bostonu. Čeprav si je von Hagens z več kot 25-letnim delom na tem področju prislužil naziv enega izmed aktualnih Da Vincijev (in nemalo denarja), pa hkrati nesrečno ugotavlja, da aktualna londonska razstava ni edina, ki je precej podobna njegovemu znanstveno-umetniškemu izročilu. Tu so še: Bodies Revealed (prav tako kot Body... The Experience del ponudbe agencije Premier Exhibitions), The Universe Within, Mysteries of the Human Body in Body Exploration. Obdelano človeško telo je tako postalo hit tretjega tisočletja, to, kar so bili do danes slike in kipi. Vse okej in prav – dokler si ne bo kdo postavil eksponata v zasebno zbirko ...

Fakti

• Človek vsak dan izgubi od 40 do 100 las.

• Kašelj sproži izstrelek zraka, ki leti s hitrostjo več kot 95 kilometrov na uro.

• Kihnemo seveda hitreje: 161 kilometrov na uro.

• Pri treh mesecih ima zarodek že prstne odtise.

• Glede na izsledke nemških raziskovalcev, nas srčni napad najbolj, bolj kot katerikoli drugi dan, ogroža ob ponedeljkih.

• Vsi, ki po več ur na dan zrete v računalniški monitor, poglejte za hip na bel list papirja. Je rožnat? Davek na delo v tretjem tisočletju ...

• Noht na prstu potrebuje šest mesecev, da zraste do vrha prsta.

• 17 mišic potrebujemo za smeh in 43, ko nagrbančimo čelo.

• Brada raste najhitreje. Če se ne bi brili, bi bila povprečna brada proti koncu življenja dolga devet metrov.

• Ko boste stari 70 let, bo vaše srce utripnilo dvainpolmilijardkrat (če upoštevamo povprečje 70 udarcev na minuto).

• Znotraj 2,5 kvadratnega centimetra kože je šest metrov krvnih žil.

• Na enaki površini telesa je povprečno 32 milijonov bakterij.

• Vsak od nas je preživel pol ure kot ena sama celica.

• Vsako uro izgubimo 600 tisoč mikroskopsko majhnih koščkov kože. Več kot 700 gramov na leto. Do 70. leta nam je tako usojeno, da se bomo razkožili za povprečno malo manj kot 50 kilogramov.

• Pljuča so edini organ, ki lahko plava na vodi.

• Vaše srce je približno enake velikosti kot pest.

• Če bi zvezali vse krvne žile enega telesa med seboj, bi dobili precej dolgo vrvico: 96 tisoč kilometrov. Dovolj dolgo, da bi jo lahko skoraj dvainpolkrat ovili okoli zemeljske oble.

• Z alveolami, pljučnimi mehurčki enega odraslega, bi lahko prekrili površino teniškega igrišča.

TEKST: Andraž Pöschl

FOTO: Bodies The Exhibition, Andraž Pöschl

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord