Po anketah sodeč si bodo Mehičani izvolili svojega Donalda Trumpa!

29. 6. 2018, 10:28 | Aktualno | Vir: STA
Po anketah sodeč si bodo Mehičani izvolili svojega Donalda Trumpa! (foto: profimedia) profimedia

Mehičani se bodo v nedeljo podali na splošne volitve, na katerih bodo, če gre verjeti anketam, za predsednika izvolili levega populista Andresa Manuela Lopeza Obradorja, bolj znanega pod kratico AMLO. Med drugim napoveduje, da se bo odločno zoperstavil populistu na čelu severne sosede, predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

Zadnja anketa časopisa El Financiero je pred dnevi pokazala, da lahko Obrador računa na 54 odstotkov glasov volivcev, ki se nameravajo udeležiti volitev. Njegov najbližji zasledovalec, kandidat koalicije Vsi za Mehiko pod vodstvom Institucionalne revolucionarne stranke, Jose Antonio Meade zaostaja za 32 odstotkov, razlika med njima pa se je od začetka junija povečala za štiri odstotne točke.

Meade ima v anketi El Financiera, ki so jo izvedli v 31 zveznih državah in prestolnici Ciudad de Mexico, 22-odstotno podporo, kandidat koalicije Za Mehiko naprej Ricardo Anaya Cortes na tretjem mestu je blizu z 21-odstotno podporo, sledi neodvisni kandidat Jaime Rodriguez Calderon, ki ga podpirajo le trije odstotki vprašanih.

Tudi druge ankete kažejo na zmago Obradorja.

V tretje gre rado!

Obrador je za predsednika kandidiral že leta 2006 in 2012 in obakrat končal na drugem mestu. Po zadnjem porazu je zapustil levosredinsko Stranko demokratične revolucije (PRD) in ustanovil lastno Gibanje za nacionalni preporod (Morena).

Obrador v primeru zmage, ki jo že razglaša z besedami, da je riž skuhan, napoveduje odločen boj proti korupciji, povišanje minimalne plače, boljši dostop do visokega izobraževanja, umik vojske z ulic in odločnejšo politiko do "nepridiprava" na severu Trumpa.

Obrador je med drugim zagrozil Trumpu z množično migracijo Latinoameričanov preko meje z Mehiko v ZDA. Obljublja, da bo vse te migrante branil, ker je migracija človekova pravica, ki jo ZDA kršijo.

64-letni levi populist je bil med letoma 2000 in 2005 župan prestolnice Ciudad de Mexico. Ko se je poslovil s položaja, je v mestu užival kar 84-odstotno podporo.

Leta 2006 je na predsedniških volitvah tesno izgubil proti Felipeju Calderonu, kar je težko prenesel in je za več mesecev s svojimi podporniki praktično ohromil prestolnico. Leta 2012 je izgubil proti sedanjemu predsedniku Enriqueju Peni Nietu.

Se mu obeta absolutna oblast?

Obradorjevo gibanje Morena uživa veliko podporo tudi za kongresne, senatne in guvernerske volitve v državi s 125 milijoni prebivalcev in lahko se zgodi, da bo dobil absolutno oblast, kar določen del mehiške javnosti zelo skrbi. Trepetajo namreč pred usodo, podobno tisti, ki je doletela Venezuelo. Lastniki podjetij zato skušajo vplivati na zaposlene, kako naj volijo, oziroma jim priporočajo, naj ne volijo zaradi jeze, torej naj ne volijo za Obradorja in Moreno.

Obrador lahko v primeru absolutne večine spremeni ustavo, zato so mehiški podjetniki zaskrbljeni. Podobno kot v ZDA, ko so liberalci napovedovali beg v Kanado v primeru Trumpove zmage, nekateri premožnejši Mehičani že napovedujejo beg na sever, kar pa bo zaradi Trumpove politike malce težje.

Levi avtoritativen populist

Obrador je avtoritativen populist, podoben Trumpu, s to razliko, da vodi levo gibanje.

Obljublja uničenje tako imenovane politične mafije, ki desetletja vlada državi, nekdanjim predsednikom namerava odvzeti pokojnine, napoveduje prodajo novega predsedniškega letala, ki ga je kupil Pena Nieto, in floto helikopterjev, ki jih bo spremenil v reševalne za reveže.

Obljublja, da se ne bo preselil v predsedniško palačo Los Pinos v središču mesta, ki ji pravi hiša strahov, veliko ploščad pred palačo, ki je sicer izjemno pripravna za množične demonstracije, pa namerava združiti z bližnjim parkom, iz česar bi nastala zelena površina, pred katero naj bi se skril celo newyorški Centralni park.

Obrador nasprotuje privatizaciji državnega premoženja, na primer naftne industrije, obljublja nadzor nad cenami hrane, subvencije kmetom in podobne ukrepe, ki so vseč prebivalstvu, vse bolj jeznemu zaradi naraščanja revščine, nasilja in izgube delovnih mest.

48 atentatov med kampanjo

Tudi tokratne mehiške volitve zaznamuje nasilje.

Dnevnik El Universal je v desetih mesecih kampanje naštel 48 atentatov. Večina ubitih je sicer kandidirala na državnih in lokalnih ravneh, na nacionalni ravni pa odmeva smrt kandidata vladajoče stranke za zvezni kongres, nekdanjega župana Piedras Negras Fernanda Purona, ki so ga pred tedni usmrtili s strelom v tilnik, ko je pozdravljal svoje podpornike. Od aprila je bilo ubitih 20 kandidatov, v juniju pa najmanj deset.

Glede na podatke svetovalnega podjetja Etellekt pa je bilo od septembra, ko se je začela registracija kandidatov, pa do konca kampanje v sredo, skupno ubitih rekordnih 133 politikov. Večina žrtev je bila lokalnih politikov, ki so najpogostejša tarča mamilarskih kartelov; kandidatov pa je bilo ubitih 48.

Dopisnik STA iz New Yorka Robi Poredoš