Assange je bil žrtev psihičnega mučenja, trdi strokovnjak ZN-a

31. 5. 2019, 13:27 | Aktualno | Vir: STA
Assange je bil žrtev psihičnega mučenja, trdi strokovnjak ZN-a (foto: Profimedia) Profimedia

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je bil žrtev trajnega psihičnega mučenja, je danes zatrdil strokovnjak Združenih narodov Nils Melzer. Ob tem je ZDA, Veliki Britaniji, Ekvadorju in Švedski očital skupinski pregon ustanovitelja Wikileaksa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posebni poročevalec ZN za mučenje in drugo kruto ravnanje Melzer je še posvaril, da Assangeu grozi smrtna kazen, če bo London dovolil izročitev v ZDA.

Melzer je obiskal Avstralca v zaporu v Londonu v začetku meseca. Skrajno sovražno okolje, ki mu je bil Assange podvržen več let, je po besedah Melzerja pustilo resen pečat na njegovem zdravju. "Poleg telesnih bolečin je Assange kazal tudi simptome, ki se pojavijo po dolgotrajni izpostavitvi psihičnemu mučenju, med drugim zelo visoke stopnje stresa, kronično tesnobo in izjemno psihološko travmo," je dodal.

Kruto in nehumano ravnanje

Na obisku v Londonu sta Melzerja spremljala tudi medicinska strokovnjaka, ki se ukvarjata predvsem z žrtvami mučenja. Po pregledu Assangea sta našla dovolj dokazov, da je bil namenoma več let izpostavljen resnim oblikam krutega, nehumanega in poniževalnega ravnanja ali kaznovanja. "Skupne posledice se lahko opiše le kot psihično mučenje," je še v izjavi povedal Melzer.

Ob tem je posvaril, da bi lahko v ZDA kršili človekove pravice Assangea. Med drugim bi ga lahko mučili ter mu okrnili pravici do svobode govora in pravičnega sojenja. Glede na ameriške obtožnice bi lahko ustanovitelja Wikileaksa doletela kazen v višini do 175 let v zaporu ali celo smrtna kazen.

Zaslišanje so preložili zaradi slabega zdravja

Britansko sodišče je ta teden preložilo zaslišanje Assangea zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja na 12. junij. Zaslišanje je bilo sprva napovedano za četrtek.

Prihodnje zaslišanje bi lahko potekalo v zaporu Belmarsh, kjer ustanovitelj Wikileaksa prestaja skoraj enoletno zaporno kazen, ker je kršil določila pogojnega izpusta. Leta 2012 je bil namreč po aretaciji zaradi obtožb posilstva na Švedskem izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu.

Ustanovitelja Wikileaksa so v okviru obravnave ameriške zahteve za njegovo izročitev prvič zaslišali v začetku maja. Tedaj je povedal, da nasprotuje svoji izročitvi ZDA.

ZDA so ga sprva obtožile zgolj zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning pri vlomu v računalnike ameriške vlade. Kasneje so obtožnico razširili še za 17 točk, med drugim so ga obtožili vohunstva, ker je objavil zaupne dokumente Pentagona in State Departmenta. Če bo obtožen v vseh 18 točkah, bi ga lahko obsodili na 175 let zapora.

Medtem je tudi švedsko tožilstvo znova uvedlo preliminarno preiskavo proti Assangeu zaradi domnevnega posilstva. Avstralec se je leta 2012 na ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji zatekel ravno v izogib izročitvi Švedski, kjer so ga preiskovali zaradi obtožb posilstva. Ekvadorske oblasti so ga 11. aprila predale britanskim oblastem.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri