31. 8. 2020, 10:55 | Vir: STA
BDP v drugem četrtletju s 13-odstotnim padcem
Slovenski BDP se je v drugem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 13 odstotkov, je objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni upadel za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka.
Statistični podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji. BDP je padec namreč zabeležil že drugo četrtletje zapored.
V prvem letošnjem četrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno življenje, je bil po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, po desezoniranih podatkih pa za 3,7 odstotka. Na četrtletni ravni je v prvem trimesečju upadel za 4,8 odstotka.
Zmanjšanje BDP v drugem četrtletju je bilo posledica zmanjšanja večine komponent BDP, v največji meri pa zmanjšanja domačega trošenja in v okviru tega zmanjšanja zasebne potrošnje. Domače trošenje se je zmanjšalo za 12 odstotkov, od tega končno trošenje za 11,8 odstotka, bruto investicije pa za 12,8 odstotka, je objavil statistični urad.
Končna potrošnja gospodinjstev, ki je poleg investicij v osnovna sredstva najpomembnejša komponenta domačega trošenja, je bila v drugem četrtletju 2020 nižja za 16,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 16,7 odstotka.
Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu je upadla za 21,2 odstotka, pri tem so najbolj upadli izdatki gospodinjstev za gorivo in za storitve. "Najmanj izraziti so bili padci izdatkov za dnevne nakupe, najbolj izrazit upad izdatkov gospodinjstev pa smo zaznali za goriva in storitve," je v današnji izjavi v Ljubljani dejala Romana Korenič iz statističnega urada.
Zmanjšanje bruto investicij
Zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva je bilo posledica zmanjšanja investiranja v večino osnovnih sredstev, pri čemer so se investicije v stroje in opremo zmanjšale izraziteje (za 26,2 odstotka) kot investicije v gradbene objekte (za 14,1 odstotka).
Tudi upad dodane vrednosti je bil občuten, in sicer najbolj v gostinstvu, največji negativen prispevek pa je imel upad v predelovalnih dejavnostih, je dejala Koreničeva.
V drugem četrtletju je bilo skupno zaposlenih 1.023.200 oseb, kar je bilo za dva odstotka ali 20.706 oseb manj kot v drugem četrtletju lani. Upad zaposlenosti je bil najizrazitejši v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.
Podatki za drugo četrtletje potrdili okvirne napovedi
Podatki za drugo četrtletje so tako potrdili okvirne napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je konec junija ocenil, da bi lahko padec v tem obdobju, ko so bili omejitveni ukrepi zaradi epidemije covida-19 na vrhuncu, znašal od 13 do 15 odstotkov.
A že v tretjem trimesečju so se razmere v pomembnem delu gospodarstva začele izboljševati, na kar kažejo tako makroekonomski podatki kot anketne raziskave med podjetji in potrošniki. V celotnem 2020 naj tako padec BDP v odsotnosti novih večjih šokov po napovedih domačih in mednarodnih ustanov ne bi presegel osmih odstotkov.
Bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju 2020 za 13,0 odstotka nižji kot v drugem četrtletju 2019. V prvi polovici leta 2020 je BDP upadel za 7,9 % glede na prvo polovico leta 2019.
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) August 31, 2020
📌https://t.co/V7e6xpnTqK pic.twitter.com/hlIi8ZSFyS
