Beović: Vladi bomo predlagali podaljšanje ukrepov brez sprememb

Koronavirus je še vedno med nami

24. 11. 2020, 18:10 | Aktualno | Vir: STA

                            Beović: Vladi bomo predlagali podaljšanje ukrepov brez sprememb (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je povedala, da bo skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, o morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna.

Beovićeva je povedala, da novi koronavirus še vedno v veliki meri kroži med prebivalstvom, kljub temu da nekateri ukrepi, kot so zaprti vrtci, šolanje na daljavo itd. trajajo že mesec dni. "A nekaj je predpisati ukrep, drugo pa je njegovo upoštevanje," je dodala.

V nekaterih državah so po nekaj tednih trajanja ukrepov - denimo v Avstriji - zaznali umirjanje epidemiološke situacije, pri nas tega ni zaznati, kar Beovićeva pripisuje drugačnemu dojemanju teh ukrepov v naši družbi. K takšnemu dojemanju pa da pripomore tudi nepodpora oz. polemiziranje o ukrepih v osrednjih medijih, je bila kritična.

"Zelo verjetno v Sloveniji nismo vzpostavili splošne zavesti, da je treba okužbo obvladati. To ni naša skupna naloga, vsaj tega ni občutiti, vsaj prek objav v medijih, kjer je približno uravnoteženo, da se moramo vsi ukvarjati z epidemijo in problemi vsakega posameznika, ki jih ima zaradi epidemije, ampak jih ima zato, da bi obvladali virus," je povedala Beovićeva v izjavi medije. "Ljudje se pritožujejo, da so izgubili službe, ampak ne vedo, da je to neposredno povezano z zasebnimi druženji, ki jih še vedno imajo," je dodala.

Po njenih besedah ni smiselno kakor koli spreminjati ukrepe, dokler ne pokažejo učinka, ki ga pričakujejo proti koncu tedna. Zato bo svetovalna skupina ta teden vladi zaenkrat predlagala podaljšanje veljavnosti teh ukrepov.

"Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo," je opozorila.

Potreben družben dogovor

Zato je po njenem mnenju potreben družben dogovor - ali bomo poskrbeli zase, za svoje zdravje in ustrezno zdravstveno obravnavo in se bomo držali ukrepov, ali pa se jih ne bomo, "ampak potem ne more biti na strani zdravnikov, da se bodo odločali na vratih bolnišnic, ali bodo nekoga zdravili ali ne". "Če se bomo tako dogovorili, potem naj ljudje, če zbolijo, ne hodijo v bolnišnice," je dejala.

Virus se več kot očitno po njenih besedah širi v delovnih okoljih, saj se v vrtcih, šolah, lokalih itd. ne more, ker so ti zaprti. Zato po njenih besedah tudi ne bodo mogli predlagati sproščanja ukrepov, ki bi olajšali delovanje gospodarstva. Da bi zaustavili širjenje v podjetjih, pa morajo podjetja sama poskrbeti tako, da preprečijo stike oz. prenose med zaposlenimi, je dejala.

Ponekod, denimo v delu Avstralije so za nekaj dni zaprli del gospodarstva. Ta možnost obstaja tudi za Slovenijo, "ampak potem ni pametno, da bo naslednjo uro v medijih, češ kako je prizadeto gospodarstvo in kako so prizadeti ljudje", je dejala.

Beovićeva je komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnem testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe. Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše.

Na vprašanje, kako naj bi to potekalo in v kakšnem obsegu, pa je dejala, da Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) predlaga, da se v DSO izvaja ponavljajoče testiranje od dva do trikrat na teden. S tem bi lahko verjetno preprečili veliko okužb, čeprav dobrih raziskav na to temo še ni, je dejala.

Množično testiranje bi tako potekalo s hitrimi oz. antigenskimi testi

Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je virus razširjen v populaciji. Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR testom v tem primeru bolj smiselno.

Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko pri tistih, katerih test je v tistem trenutku negativen, da občutek lažne varnosti.

Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da ne bodo predlagali vladi, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem. Torej ne morejo kar sami odvzemati brisov, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran in izvedeni ukrepi, to je izolacija pozitivnih, je še dodala.