Bežigrajski športni stadion, spomenik Jožeta Plečnika, še naprej propada

Po vojni so stadion dograjevali, najprej so po antičnih vzorih dokončali sedeže na polkrožnih zaključkih, večkrat je bila prilagojena tudi atletska steza, dodani so bili plastični sedeži in reflektorji na visokih kovinskih stolpih. Ti so bili v uporabi do začetka leta 2008.

Stadion je po drugi svetovni vojni postal sedež nogometašev ljubljanske Olimpije, množično so bili obiskani derbiji proti Mariboru. Aprila 1964 se je tako zbralo kar 19.994 gledalcev, kar velja za rekordno obiskanost nogometne tekme pri nas. Na njem je po osamosvojitvi Slovenije dolgo igrala tudi slovenska nogometna reprezentanca. Zadnji dvoboj je odigrala 18. avgusta 2004, ki se je pred okrog 6000 gledalci končal z 1:1 proti tedanji Srbiji in Črna gori.

Že tedaj je bil stadion v zelo slabem stanju, pozneje pa je začel še bolj propadati. V zadnjem obdobju je v lasti družbe Bežigrajski športni park (BŠP), ki je nastala oktobra 2007. Ustanovitelji so bili Pečečnikova družba GSA (sedaj Elektronček, 59 odstotni delež), Mestna občina Ljubljana (Mol, 28 odstotkov deleža) in Olimpijski komite Slovenije (OKS, 13 odstotkov deleža). Ustanovni kapital je bil nekaj čez 20 milijonov evrov, Mol in OKS sta svoj delež prispevala z vložkom zemljišč po denacionalizaciji.

"Ne le, da bi se z gradbenim dovoljenjem za BŠP končalo več desetletij dolgo propadanje Plečnikovega stadiona, z muzeji, kliniko, kongresnimi dvoranami in športnimi površinami ter nenazadnje z vrhunskimi prireditvami projekt Ljubljani prinaša dodaten turistični potencial. Poleg pozitivnega vpliva na turistični obisk bo projekt ustvaril še 800 novih delovnih mest, vsako leto več milijonov evrov davčnega priliva, državi pa bo prihranil večmilijonsko investicijo v obnovo stadiona. Obsežna finančna investicija v vrednosti 240 milijonov evrov bo imela številne multiplikativne učinke tudi na slovenski gradbeni in obrtniški sektor," je še vedo prepričan prvi mož BŠP Joc Pečečnik, ki se je v 14-letih srečeval s številnimi zapleti, BŠP pa gradbenega dovoljenja še vedno nima.

Že takoj na začetku, decembra 2009, so spor zaradi nasprotovanja projektu sprožili posamezniki iz bližnjih Fondovih blokov, ki imajo v posesti del zemljišč ob stadionu, ter nato sprožali pritožbe tudi v naslednjih letih. Predzadnje manjkajoče soglasje, vodno, je bilo BŠP izdano konec septembra 2012, nato so čakali le še zaključek postopka okoljevarstvenega soglasja.

Tega je agencija RS za okolje (ARSO) izdala aprila 2017, a ga je po pritožbah ministrstvo za okolje in prostor 22. novembra 2017 odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje na ARSO. Ta je januarja 2018 ugotovil neskladnosti nameravane gradnje z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.

BŠP je moral v tem času vzdrževati objekt, ki je v neposredni bližini mestnega jedra povsem neuporaben. Najhujše poškodbe so bile v neurju z noči z 29. na 30. avgust 2013, ko je bila poškodovana streha na stebriščni lopi ob Dunajski cesti, po odstranitvi poškodovane pločevinaste strehe so ugotovili, da je nosilna konstrukcija ostrešja poškodovana v tolikšni meri, da je potrebna rekonstrukcija.

Obsežen del obnove je potekal tudi decembra 2014 in januarja 2015. Skupni strošek vzdrževalnih del med letoma 2012 in 2016 je znašal 77.500 evrov, skupni vložek v BŠP pa je bil po besedah Joca Pečešnika in predsednika OKS Bogdana Gabrovca doslej več kot 12,4 milijona evrov.

Pripravil Jože Zidar

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord