Biden za svojo podpredsedniško kandidatko izbral temnopolto Kamale Harris

Kamala Harris je prva temnopolta podpredsedniška kandidatka velike stranke v zgodovini ZDA, čeprav je mešanega rodu in zaradi tega tudi prva podpredsedniška kandidatka azijskega oziroma indijskega rodu. Njena mama znanstvenica Shyamala Gopalan se je priselila v ZDA iz Indije leta 1960, njen oče profesor ekonomije Donald Harris pa leta 1960 z Jamajke.

Bidnovo izbiro je nemudoma pozdravil nekdanji predsednik ZDA Barack Obama, ki jo je označil za zadetek v polno in pozval demokrate in Američane: "Gremo sedaj zmagat tole". Obama je sporočil, da je Biden z izbiro Harrisove potrdil svojo dobro presojo in značaj. Nihče pa ne dvomi, da se je Biden pri izbiri kandidatke posvetoval tudi z Obamo.

Harrisova je tvitnila, da je počaščena in dodala, da lahko Biden poenoti Američane in bo zgradil državo, ki bo uresničila ideale prebivalstva. Izbiro so pohvalile tudi druge kandidatke, ki so bile v igri za podpredsedniško nominacijo in so ob tem izrazile trdno podporo Bidnu in Harrisovi.

Predsednik ZDA Donald Trump je imel v času objave novice o Harrisovi novinarsko konferenco in se ni nemudoma odzval, njegova kampanja pa je bila ostra. Označili so jo za radikalno levičarko, ki dokazuje, da je Biden "prazna lupina polna skrajne agende levih radikalcev".

77-letni Biden je marca letos naznanil, da bo njegova podpredsedniška kandidatka ženska in Harrisova je postala šele tretja v zgodovini ene od dveh velikih strank v ZDA, po demokratki Geraldine Ferraro leta 1984 in republikanki Sarah Palin leta 2008. Obe sta tudi izgubili volitve.

Več kandidatk

Biden se je o kandidatki odločal od marca naprej in v igri so bile tudi druge, kot je senatorka Elizabeth Warren iz Massachusettsa, kongresnica s Floridse Val Demings, senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, nekdanja svetovalka za nacionalno varnost ZDA Susan Rice, županja Atlante Keisha Lance Bottoms in druge.

Na koncu se je tik pred začetkom demokratske nacionalne konvencije prihodnji teden v Milwaukeeju odločil za najbolj zanesljivo in obenem sredinsko izbiro. To bo verjetno povzročilo nekaj negodovanja na levici, ki pa ji kot alternativa ostanejo le še nova štiri leta predsednika Trumpa.

Tožilska kariera kot breme

Harrisova ni priljubljena na levici, ker je bila od leta 2003 tožilka v San Franciscu, potem od leta 2010 pravosodna ministrica Kalifornije, v zvezni senat pa je bila izvoljena leta 2016.

Harrisova je tudi sama kandidirala za demokratsko predsedniško kandidatko in komentatorji so ji uvodoma pripisovali veliko možnosti za uspeh. Vendar pa se je njena tožilska kariera pred vstopom v politiko izkazala kot breme.

Levica je ni podpirala, v demokratski sredini pa je bila gneča, ki jo je najbolje izkoristil Biden s prepoznavnim imenom in dejstvom, da tudi pri republikancih ni bil nikoli res osovražen, kot je bila na primer Hillary Clinton. Od kampanje, ki ni šla nikamor, je Harrisova odstopila decembra lani.

Harrisova je skušala svojo kampanjo oživeti na televizijskem soočenju junija lani, ko je nepričakovano ostro napadla Bidna zaradi njegovega uvodnega nasprotovanja prevažanju temnopoltih šolarjev z avtobusi v "bele" šole v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so v ZDA začeli odpravljati tovrstno rasno segregacijo.

Biden rasni integraciji ZDA ni nasprotoval, ampak je takrat iskal kompromise s konservativnimi kolegi v zveznem senatu kako segregacijo odpraviti s čim manj zapleti. Harrisova od kritike Bidna zaradi prevažanja šolarjev, med katerimi je bila v prejšnjem tisočletju tudi ona, uradno še ni odstopila. Kljub temu pa je marca letos podprla Bidnovo predsedniško kandidaturo.

Izbira temnopolte kandidatke skoraj nujna

Predsedniški kandidati si v ZDA ponavadi za podpredsedniškega kandidata izberejo nekoga, ki bi jim lahko koristil v posameznih zveznih državah in regijah, ali pa pri določenih skupinah volivcev. Harrisova Bidnu Kalifornije ne bo prinesla, saj je ta po številu prebivalcev največja zvezna država ZDA že trdno demokratska.

Z izbiro senatorke pa si je nekdanji podpredsednik ZDA najverjetneje zagotovil dobro volilno udeležbo temnopoltih volivcev, ki je bila ključna za zmagi Obame leta 2008 in 2012.

Izbira temnopolte kandidatke je postala skoraj nujna potem, ko se je Biden maja v radijskem intervjuju s temnopoltim voditeljem pošalil, da ni črn, če ne ve ali bo volil zanj ali Trumpa. Nato pa so še izbruhnili protesti po smrti temnopoltega osumljenca Georga Floyda med poskusom aretacije v Minneapolisu in Biden ni imel več veliko izbire.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel