Britanska policija aretirala ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea

Danes 47-letni Avstralec je na ekvadorskem veleposlaništvu bival od leta 2012 in se s tem predvsem v strahu pred izročitvijo ZDA izogibal aretaciji. Britanska policija ga je prijela, potem ko mu je Quito odvzel diplomatski azil.

Kot je pojasnil ekvadorski predsednik Lenin Moreno, so Assangeu azil odvzeli, ker je večkrat kršil mednarodne konvencije. Ob tem je poudaril, da je od Velike Britanije dobil zagotovila, da Assangea ne bodo izročili državi, kjer bi ga lahko doletela smrtna kazen. Pred aretacijo so mu odvzeli tudi ekvadorsko državljanstvo, ki ga je dobil leta 2017.

Na posnetkih aretacije je videti razburjenega Assangea z dolgo belo brado, ki ga več moških s stopnišča v poslopje veleposlaništva nese v policijsko vozilo.

Britanske oblasti so ob potrditvi aretacije poudarile, da ni nihče nad zakonom.

Na Scotland Yardu so pojasnili, da so Assangea aretirali na podlagi zapornega naloga iz junija 2012, ki ga je izdalo londonsko sodišče, ker se tedaj ni udeležil tam predvidenega zaslišanja, s čimer je kršil določila pogojnega izpusta. Kasneje so potrdili, da so ga aretirali tudi po nalogu ZDA.

Nekaj ur po aretaciji je Assange nastopil pred sodiščem v Londonu, ki ga je spoznalo za krivega kršitve pogojnega izpusta, za kar mu grozi do 12 mesecev zapora. Sam se je sicer danes izrekel za nedolžnega glede očitkov izogibanja sodišču. V času sojenja bo moral ostati v priporu. Naslednje zaslišanje na sodišču ima predvideno 2. maja, ko naj bi odločali o zahtevi ZDA za njegovo izročitev.

Assange, ki je odgovoren za objavo zaupnih depeš ameriških diplomatov State Departmenta in Pentagona leta 2010, je v ZDA obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom. Obtožnica ga bremeni, da je Manningovi pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, za kar mu grozi pet let zapora, je še pojasnilo ameriško pravosodno ministrstvo.

Njegova odvetnika sta izrazila bojazen, da bi ga lahko izročili ZDA. "Seveda mislim, da je to povsem nesprejemljivo. Vidim pa jasne znake, ki kažejo, da ga želijo Američani obsoditi, ali pa so ga že obsodili," je za švedsko televizijo SVT dejal Assangeov švedski odvetnik Per Samuelsson. "Cilj vsega, kar smo počeli, je bilo preprečiti ta scenarij. Mislim, da je zelo prizadet in razočaran nad Ekvadorjem, ki ga je pustil na cedilu," je še povedal.

Avstralija, katere državljan je Assange, je sporočila, da bo zahtevala konzularni dostop do Assangea. Ob tem je avstralska zunanja ministrica Marise Payne izrazila prepričanje, da bo Assange v Veliki Britaniji deležen pravične obravnave.

Pri Wikileaksu so se takoj odzvali na dogajanje in poudarili, da je ekvadorsko veleposlaništvo povabilo britansko policijo v svoje prostore ter da je bil odvzem azila Assangeu nezakonit in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Da bi lahko Assangea kmalu izgnali z ekvadorskega veleposlaništva, je Wikileaks nakazal že minuli petek. Ob tem je navedel, da bi lahko Quito kot izgovor za izgon Assangea uporabil škandal okoli dokumentov INA, glede aretacije pa naj bi bil že dogovorjen z Londonom.

Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson pa je v sredo sporočil tudi, da je Assange, vse odkar je v Ekvadorju predsedniški položaj leta 2017 prevzel Moreno, živel kot v Trumanovem šovu, saj da so ga stalno nadzirali. Prav tako naj bi osebje veleposlaništva fotokopiralo pravne dokumente Assangeovega odvetnika Aitorja Martineza.

Po prepričanju Wikileaksa so ZDA sodelovale z Ekvadorjem, dokumente, pridobljene na veleposlaništvu pa so zelo verjetno delili z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pri Wikileaksu so ob tem še zatrdili, da so jih izsiljevali s posnetki Assangea.

Assange se je pred sedmimi leti na ekvadorsko veleposlaništvo sicer zatekel, da bi se izognil izročitvi na Švedsko, kjer so ga obtožili posilstva. V ozadju pa je bil ves čas strah pred izročitvijo ZDA.

Obtožbe o posilstvu so na Švedskem medtem umaknili. A odvetnica Švedinje, ki je Assangea leta 2010 obtožila posilstva, je danes sporočila, da bo v imenu svoje klientke švedsko tožilstvo zaprosila, da vnovič odpre primer. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da vnovič odpremo švedsko preiskavo, da bi tako lahko Assangea izročili Švedski in mu tu sodili za posilstvo. Moja klientka ima upanje, vse dokler primer ne bo zastaral," je povedala odvetnica Elisabeth Massi.

Rusija pa je ostro kritizirala Veliko Britanijo zaradi aretacije Assangea in jo označila za korak v nasprotju z demokratičnimi svoboščinami. London je obenem pozvala, naj spoštuje Assangeove pravice. Ameriški žvižgač Edward Snowden, ki mu Moskva nudi zatočišče, je medtem ocenil, da je aretacija Assangea "črn trenutek za medijsko svobodo".

Oglasil se je tudi nekdanji ekvadorski predsednik Rafael Correa, ki ima sam od leta 2017 azil v Belgiji. Svojemu nasledniku na položaju Leninu Morenu je prek Twitterja pripisal krivdo za aretacijo Assangea in ga označil "za največjega izdajalca v latinskoameriški zgodovini".

BREAK: Full @Ruptly video of WikiLeaks founder Julian Assange’s arrest by British police this morning pic.twitter.com/tdBw1Kbpxn

— Barnaby Nerberka (@barnabynerberka) April 11, 2019

Za STA pripravila Maja Cerkovnik

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ