Bruselj o Sloveniji: Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja virov za KPK in Akos

Prvo poročilo o vladavini prava v članicah EU

30. 9. 2020, 20:03 | Aktualno | Vir: STA

                            Bruselj o Sloveniji: Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja virov za KPK in Akos (foto: profimedia) profimedia

Evropska komisija je danes predstavila prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, pri čemer je zavzela zadržano držo in ni izpostavila nobene države. V poglavju o Sloveniji med drugim navaja zaskrbljenost zaradi pomanjkanja človeških in finančnih virov za KPK in Akos ter zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev.

Bruselj je poročilo objavil v senci poziva madžarskega premierja Viktorja Orbana v pismu predsednici Ursuli von der Leyen k odstopu ene od ključnih oseb pri pripravi poročila, podpredsednice komisije za vrednote in preglednost Vere Jourove, in sicer zaradi njenih izjav o "bolni demokraciji" na Madžarskem.

Poročilo je odziv komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU, ki ga je unija sprožila zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem ter v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. Jourova je danes poudarila, da poskušajo s tem poročilom začeti novo poglavje v prizadevanjih za zavarovanje vladavine prava.

Ne Jourova ne komisar za pravosodje Didier Reynders nista ob predstavitvi poročila izpostavila nobene članice. Niti v sporočilu za javnost ni izpostavljena nobena članica. Oba sta večkrat poudarila, da so vse države obravnavali enako. Jourova je tudi izpostavila, da so s pripravo poročila upoštevali pozive Varšave in Budimpešte, da naj pregledajo tudi druge članice.

Komisija je objavila poglavje za vsako članico in krovno sporočilo, v katerem pa so v določenih kontekstih v pozitivnem ali negativnem smislu izpostavljene posamezne članice. Slovenija je na primer v sporočilu izpostavljena skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko in Španijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi raznih groženj novinarjem.

Poročilo obravnava štiri glavne stebre

Poročilo obravnava štiri glavne stebre: nacionalne pravosodne sisteme, protikorupcijske okvire, pluralnost in svobodo medijev ter sisteme zavor in ravnovesij. Vsa ta področja je treba pregledovati, saj se razna vprašanja s teh področij pogosto zlijejo v "nepiten koktajl", tudi če se posamezne sestavine zdijo povsem v redu, je opozorila Jourova.

Komisija je konec avgusta članicam poslala osnutek poročila - slovensko poglavje je brez prilog štelo 16 strani - in prosila za komentarje, s katerimi je želela zagotoviti točnost vseh dejstev. Slovenska vlada je posredovala vsebinske in kritične komentarje, ki so v Sloveniji sprožili veliko prahu. Komisija jih očitno ni upoštevala, saj končno poročilo ostaja skoraj enako kot osnutek.

Pri pregledu pravosodnega sistema v Sloveniji komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in niso sistemska težava, je trajanje sodnih postopkov v primerih glede pranja denarja še vedno izziv, še navaja.

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu izpostavlja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo zaskrbljenost. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.

Akos deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti

Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njeno učinkovitost. Glede položaja novinarjev v Sloveniji pa ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje.

Kolegij je ob sprejetju poročila po neuradnih informacijah vzel na znanje, da dva člana poročila nista mogla podpreti. To sta bila komisarja iz Madžarske in Poljske.

Madžarska vlada se je tudi že kritično odzvala. Poročilu očita, da je absurdno in neutemeljeno ter da ne more biti osnova za nadaljnjo razpravo o vladavini prava v uniji.

Članice bodo poročilo obravnavale v okviru zasedanj ministrov EU za evropske zadeve. Nemško predsedstvo načrtuje najprej oktobra splošno razpravo, nato pa novembra podrobnejšo razpravo o prvih petih članicah po protokolarnem vrstnem redu. To so Belgija, Bolgarija, Češka, Danska in Nemčija, a ker nemško predsedstvo ne more obravnavati Nemčije, bo namesto nje vključena naslednja po vrsti, Estonija.

Reynders je danes izrazil pričakovanje, da bosta naslednji predsedstvi, portugalsko in slovensko, razpravo nadaljevali po tem modelu. Če bi ta model obveljal, bi v času portugalskega predsedstva prišle na vrsto Nemčija, Irska, Grčija, Španija in Francija, v času slovenskega pa Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija in Litva.

Poročilo je sprožilo številne odzive

Na slovenskem zunanjem ministrstvu ocenjujejo, da je poročilo za Slovenijo razmeroma ugodno, in pričakujejo, da bo sprožilo živahne razprave v javnosti kot tudi v okviru institucij EU.

V opozicijskih strankah LMŠ, SD in Levica menijo, da je poročilo glede na poteze slovenske vlade pričakovano in da je približevanje Slovenije državam, ki ne spoštujejo vladavine prava, zaskrbljujoče.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa je v prvem odzivu ocenila, da je poročilo na področju pravosodja zelo korektno pripravljeno, in dodala, da bo zdaj sledil vsebinski dialog, v katerem bodo države lahko razpravljale o poročilu.

Pripravila: Petra von Wüllerstorff