Civilna zaščita je v drugem valu epidemije usmerjena kadrovski in materialni podpori zdravstvu

19. 2. 2021, 19:25 | Aktualno | Vir: STA

                            Civilna zaščita je v drugem valu epidemije usmerjena kadrovski in materialni podpori zdravstvu (foto: STA/Tamino Petelinšek) STA/Tamino Petelinšek

V drugem valu epidemije je ena glavnih nalog civilne zaščite kadrovska in materialna podpora zdravstvu. Pomagajo pri vzpostavljanju novih kapacitet v bolnišnicah in tudi pri množičnem testiranju, je navedel poveljnik Civilne zaščite RS (CZ) Srečko Šestan. Ob tem je izpostavil, da je državni načrt zaščite in reševanja aktiviran že rekordnih 124 dni.

Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Šestan, je civilna zaščita struktura, ki zmore izvesti različne naloge, "tudi takšne, ki jih v svojem dolgoletnem delu ni še nikoli". Tako so se v spomladanskem prvem valu epidemije covida-19 soočili s skladiščenjem in distribucijo zelo veliko količine varovalne opreme. "Ampak ocenjujem, da smo se na to kar zelo hitro prilagodili," je dejal.

Po njegovih navedbah je bilo v prvem valu epidemije razdeljenih več kot 35 milijonov kosov različne zaščitne varovalne opreme. V tej akciji je sodelovalo veliko pripadnikov na vseh nivojih, zato so številke sodelujočih v prvem valu bistveno večje kot v drugem valu, ki sicer traja že veliko dlje. Skupaj je v prvem valu sodelovalo več kot 206.000 pripadnikov, kar je v povprečju 2600 na dan, v drugem valu pa jih je doslej delovalo nekaj več kot 170.000, kar je 1300 na dan, je pojasnil Šestan.

Kot je spomnil, so v prvem valu med drugim tudi zagotavljali in postavljali zabojnike za zdravstvene zavode in domove za starejše. Prav tako so ob zaprtju severne in zahodne meje nudili pomoč policiji na mejnih prehodih, gasilske enote so razkuževale objekte, na občinskem nivoju pa so tudi pomagali pri oskrbi ranljivih skupin.

"V drugem valu pa se je fokus pomoči preusmeril v zdravstvo na vseh nivojih," je pojasnil Šestan. Materialna pomoč je po njegovih besedah namenjena vzpostavitvi povečanih kapacitet v bolnišnicah, pri čemer je izpostavil več kot 200 postelj v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Na lokalnem nivoju so različne strukture po občinah na različne načine pomagale tudi pri vzpostavitvi rdečih con v objektih ali zunaj njih.

Kadrovsko pa po njegovih navedbah pomagajo v bolnišnicah, domovih za starejše in nekaterih zdravstvenih domovih, poleg tega denimo Slovenska vojska pomaga tudi pri množičnem testiranju v Ljubljani. CZ in druge strukture nudijo tudi pomoč pri postavitvi in organizaciji točk za množično testiranje prebivalstva. Prejšnji petek pa so že četrtič razvozili hitre teste v zdravstvene domove. Pri tem so bili deležni pomislekov o možnih težavah pri napačnih izvidih testiranja zaradi prevoza, a so jih skupaj z ministrstvom za zdravje in drugimi strokovnjaki prejšnji teden po dolgi razpravi ovrgli, je pojasnil Šestan.

Prepričan je, da so s svojimi strukturami odigrali pomembno vlogo v epidemiji, veliko občin pa je za pomoč uporabilo zelo različne strukture.

"Tu se seveda kaže vsa tista razvejanost našega sistema prostovoljstva in prepričan sem, da je bila ta naša koordinacijska naloga dobro izpeljana v prvem in drugem valu," je dejal.

Spomnil je, da je državni načrt danes aktiviran že 124. dan. "To je rekord vseh rekordov," je dejal. Na vprašanje, do kdaj pričakuje, da bi lahko bil načrt še aktiviran, je pojasnil, da je načrt vezan na epidemijo in bo zagotovo zaprt, ko je bo konec.

Ob tem je pojasnil, da morajo v času, ko je aktiviran, tudi vsakodnevno pripravljati poročila, za kar pa potrebujejo dežurstvo več ljudi na vseh nivojih. Zato iščejo možnosti, kako bi lahko pripravo dnevnih poročil organizirali na drugačen način, da ljudje s tem ne bi izgubljali preveč dragocenega časa, ki ga potrebujejo za druge redne naloge, je dejal. Sicer pa po njegovem zagotovilu ni nobenih težav pri izvajanju nalog, ker so te njihovo poslanstvo.

V teh tednih Šestan s predsednikom republike Borutom Pahorjem tudi obiskuje regijske štabe po državi. Kot je pojasnil poveljnik CZ, v vseh regijah opozarjajo na težave, ki se že in se še bodo pojavljale po epidemiji, in sicer psihosocialne težave. Tu bo Šestanovem mnenju treba narediti še več. Čeprav ocenjuje, da centri za socialno delo in druge službe dobro delajo na tem področju, se boji, da bodo morali ob toliko težavah pomagati tudi drugi.