Dan globalnega dolga letos s skoraj enomesečnim zamikom

Slovenija naravne vire porabila 26. aprila

22. 8. 2020, 11:14 | Aktualno | Vir: STA

                            Dan globalnega dolga letos s skoraj enomesečnim zamikom (foto: profimedia) profimedia

Današnji dan je letošnji dan globalnega okoljskega dolga. To pomeni, da je človeštvo po izračunih organizacije Global Footprint Network izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Zaradi pandemije covida-19 je letos ta dan prvič, odkar ga izračunavajo, pozneje kot v letu prej.

Dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) smo v zadnjih letih obeleževali vsako leto bolj zgodaj. Lani je bil ta dan 29. julija, letos pa je pandemija covida-19 Zemlji dala nekaj več prostora za dihanje, potem ko so države po vsem svetu začasno ustavile gospodarstvo in javno življenje.

Iz Agencije RS za okolje (Arso) so sporočili, da je v času omejitvenih ukrepov zaradi pandemije po razpoložljivih podatkih prišlo do zmanjšanja sečnje lesa (-8,4 odstotka) in manjših izpustov iz prometa (-14,5 odstotka). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu, so dodali na agenciji.

Zaradi ukrepov, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa, se je tako po ocenah Global Footprint Network ekološki odtis človeštva zmanjšal za skoraj 10 odstotkov.

"A še vedno uporabljamo toliko naravnih virov, kot da živimo na 1,6 Zemlje," so opozorili.

Da zmanjšanje ekološkega odtisa zaradi koronavirusa ni razlog za slavje, je ta teden ocenil predsednik Global Footprint Network Mathis Wackernagel. "Do tega nismo prišli načrtovano, ampak zaradi katastrofe," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Okoljski dolg je Wackernagel primerjal z zadolževanjem v denarju: "Lahko porabljamo več, kot zaslužimo, a ne v neskončnost."

Raziskovalci sicer pri izračunu dneva okoljskega dolga upoštevajo vse potrebe človeštva - po hrani, energiji, prostoru za hiše in infrastrukturo. To primerjajo s tem, kar bi bilo potrebno za absorpcijo globalnih izpustov ogljikovega dioksida.

V Global Footprint Network izpostavljajo, da je pandemija covida-19 dokazala, da je sprememba potrošniških navad mogoča v zelo kratkem času. Po njihovi oceni je letošnji dan okoljskega dolga "izredna priložnost, da razmislimo, kakšno prihodnost želimo". Na Arsu so medtem dodali, da je za spremembo vzorcev porabe naravnih virov potrebno skrbno načrtovanje.

Prvi mož nevladne organizacije WWF International Marco Lambertini je spomnil, da je pandemija najbolj udarila najbolj ranljive in v ospredje postavila naš "netrajnosten, potraten, v resnici uničujoč odnos z naravo". Pozval je k razvojnemu modelu, ki bo ločil gospodarsko rast od degradacije okolja.

"Lahko se razvijamo, a ne za ceno planeta, saj vemo, da planet v krizi pomeni tudi družbo in gospodarstvo v krizi," je dodal.

Ta teden je poročilo mednarodne ekipe raziskovalcev ugotovilo, da bi lahko globalni izpusti iz naslova kurjenja premoga, nafte in plina letos zaradi covida-19 upadli za osem odstotkov. A so strokovnjaki hkrati opozorili, da brez sistemskih sprememb načina, kako se svet poganja in hrani, prihranjene emisije ne bodo pomenile praktično ničesar.

Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 države zavezuje k omejitvi dviga globalne temperature na krepko pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, poziva pa še k bolj varnemu cilju 1,5 stopinje. A trenutne zaveze držav sveta ne bodo pripeljale do implementacije zastavljenega.

Slovenija

V Sloveniji smo sicer nacionalni dan okoljskega dolga letos obeležili že 26. aprila, je takrat sporočil direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Tomaž Gorenc. To je bilo en dan bolj zgodaj kot v 2019.

A dejstvo je, da smo po podatkih Global Footprint Network v Sloveniji naravne vire, ki so nam bili letos na voljo, porabili bistveno prej kot preostali svet in tudi prej kot nekatera bistveno večja evropska gospodarstva, kot so npr. nemško, francosko, italijansko in britansko.

Kot družba in gospodarstvo tako porabimo toliko virov, kot bi imeli na razpolago tri Slovenije. K ekološkemu odtisu največ prispevamo z ogljičnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih (ogrevanje) in v prometu, so pojasnili na Arsu.

Za potrebe zmanjšanja ekološkega odtisa se je država v okviru Strategije razvoja Slovenije, sprejete leta 2017, zavzela za 20-odstotno zmanjšanje odtisa do leta 2030 glede na 2013. Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Arsom pripravilo predlog ukrepov glede izboljšanja energetske učinkovitosti, večje rabe obnovljivih virov energije ter na področje upravljanja gozdov.

Z njihovim izvajanjem bi prispevali tudi k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju kakovosti zraka, voda, a izračuni projekcij kažejo, da bodo potrebni dodatni napori za dosego cilja, ki ga za ekološki odtis izpostavlja strategija, so zapisali na agenciji.

Izračuni odtisa regij kažejo, da ekološki odtis devetih od dvanajstih statističnih regij presega obnovitveno sposobnost regije. Zato je na ravni regij treba spodbujati trajnostno načrtovanje rabe prostora, samooskrbno sposobnost, ki bo zmanjšala odvisnost od uvoza, ter bolj trajnostne vzorce vedenja, kot je trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost, so še opozorili na Arsu. Ključne so tudi dolgoročne trajnostne naložbe v prometno in drugo infrastrukturo.