Destruktivni vplivi koronakrize na družinske odnose (primer Maribor)

Številne stiske ostajajo skrite

9. 2. 2021, 09:39 | Aktualno | Vir: STA

                            Destruktivni vplivi koronakrize na družinske odnose (primer Maribor) (foto: Andreja Seršen Dobaj/STA) Andreja Seršen Dobaj/STA

Na Centru za socialno delo Maribor se je lani povečalo število upravičencev do denarne socialne pomoči. Vse več je tudi nematerialnih stisk, ki pa zaradi pouka na daljavo in bivanja v "mehurčkih" pogosto ostajajo za štirimi stenami, ljudje pa brez pomoči, je dejala direktorica centra Marjana Bravc.

Že po prvem valu epidemije novega koronavirusa lani spomladi so opazili več razpadov družinskih skupnosti. "Ukrepi zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa so prekinili utečeno družinsko rutino, v kateri je imel vsak svoje obveznosti in je zaradi njih tudi odhajal od doma. Zdaj pa so vsi prisiljeni tičati doma in napetosti se krepijo," je dejala Bravčeva.

Krizni center za žrtve nasilja je sicer imel lani presenetljivo manjše število nameščenih oseb kot prejšnja leta, čeprav je bilo telefonskih klicev na pomoč veliko. "Ženske so se zanimale, kakšne so možnosti umika iz svojega kroga, a niso storile dejanskega koraka v tej smeri. Glede na okoliščine, kot so negotove razmere zaradi covida-19 in šola na daljavo, so najverjetneje ocenile, da je bolje, da ničesar ne spreminjajo," meni direktorica.

V zadnjem mesecu dni se položaj spreminja, saj se vedno več oseb opogumi in poišče dodatno pomoč. "Samo januarja letos je bilo v naš krizni center na novo sprejetih 26 oseb," je dejala.

Podobno opažajo v kriznem centru za mlade. "Poznalo se je, da so bile šole zaprte, saj so šolske strokovne službe ponavadi tiste, ki opazijo spremembe pri otrocih in nas opozorijo nanje. Otroci se v šolskem okolju lažje izpovedo, lažje pokažejo stisko, zdaj pa so dejansko ves čas doma in nimajo nikogar, ki mu zaupajo," je pojasnila.

V kriznem centru za mlade so imeli prejšnja leta nameščenih od 50 do 80 otrok in mladostnikov, ki so potrebovali umik iz domačega okolja, lani pa le 20.

Da težave vendarle obstajajo, dokazuje povečano število telefonskih klicev. "Tudi v materinski dom so ženske lani več klicale in izražale trenutne hude osebne stiske, a se potem niso odločile za nameščanje. V zadnjem času se že opogumljajo," je dejala.

V zavetišču za brezdomce so v zadnjih dveh mesecih sprejeli več moških, ki jim je sodišče izreklo prepoved približevanja. "To pomeni, da je bilo nasilje v družini in so bili ocenjeni kot povzročitelji, zato so se morali umakniti. Treba se je zavedati, da so tudi povzročitelji osebe, ki potrebujejo pomoč. Pri teh osebah smo imeli tudi poskuse samomora, nekateri so bili napoteni na psihiatrično zdravljenje," je poudarila direktorica CSD Maribor, ki pokriva območje z 241.000 prebivalci in je tako drugi največji center za socialno delo v državi.

"V normalnih okoliščinah, kjer je družba odprta, kjer se več komunicira in giba, se te zadeve prej začne reševati. Prej se ljudje odločajo za pomoč, za umik," je dejala.

Epidemija covida-19 je na širšem območju Maribora prinesla tudi nekaj pozitivnih sprememb. Na ravni občine, civilne zaščite, socialnih služb in humanitarnih organizacij so namreč lani ustanovili humanitarno komisijo, ki se ukvarja s konkretnimi primeri. "Kdorkoli od nas zazna na terenu nekoga, ki potrebuje pomoč, se takoj aktivirajo vse institucije in lahko hitro ukrepamo," je dejala.

Lani je bilo veliko primerov, ko se ljudje po preboleli bolezni v bolnišnici niso mogli vrniti domov, saj niso imeli nikogar, ki bi skrbel zanje, domovi za starejše pa niso sprejemali novih uporabnikov. Bravčeva zato pozdravlja odločitev vlade, da je v najnovejši paket protikoronskih ukrepov vključila možnost podaljšanega bivanja v bolnišnici za takšne osebe.

Težave v družinah so bile tudi s poukom na daljavo, zato so otrokom, ki doma niso imeli pogojev za to, pomagali uslužbenci centra za socialno delo v dnevnih centrih. Pri teh otrocih opažajo tudi vse izrazitejše druge težave, zato si vsi želijo čimprejšnje vrnitve v šole. "Apatičnost, jeza, občutek nemoči se stopnjujejo. Opaža se destruktivno vedenje, ki se pozna v znižani samopodobi, nezaupanju vase, doživljanju obupa, zamer in podobno," je opozorila Bravčeva.

Veliko je novih prosilcev za izredno denarno pomoč. Predvsem gre za ljudi, ki so lani izgubili službo, so na čakanju ali pa se jim je zaradi epidemije zmanjšal obseg dela. "Veliko je samostojnih podjetnikov, vedno več pa je tudi ljudi, ki so prej delali v Avstriji. Posebna kategorija so študenti, ki so zdaj zaradi nezmožnosti študentskega dela v velikih težavah," je dejala.

Od januarja do decembra lani se je število upravičencev do denarne socialne pomoči na CSD Maribor povečalo za 12 odstotkov. Skupno je bilo 17.000 upravičencev, kar je približno 2000 več kot leto prej. "V letošnjem januarju smo prejeli 1300 vlog za izredne denarne pomoči, za redne denarne pomoči pa skoraj 3000," je povedala Bravčeva.

Po njenih ocenah bi bila slika še mnogo bolj zaskrbljujoča, če ne bi bilo protikoronskih ukrepov države: "Verjetno bi marsikdo še prej izgubil službo. Dosti ljudi je na čakanju in če tega ukrepa ne bi bilo, bi podjetja verjetno odpuščala."

Zaradi protikoronskih ukrepov in dejstva, da ljudje po izgubi službe najprej nekaj časa dobivajo pomoč zavoda za zaposlovanje, meni, da se bodo dejanske posledice epidemije na socialne razmere v regiji pokazala šele letos.

Pripravila Andreja Seršen Dobaj