Takole nekako si predstavljam, da bi se v povsem svojem krepko predramatiziranem tonu in z žametno raskavim glasom nekdanjega pop zvezdnika Vlada Kalemberja po uvodnih krogih prvega petkovega treninga oglasil v eter slovenski komentator formule 1. Z naše domače dirke, seveda, ki smo jo tokrat povsem zares in samo za bralce Playboya organizirali v Ljubljani. Če jo lahko ima Monte Carlo, zakaj je ne bi mogla imeti tudi Ljubljana? Cene hotelskih uslug, hrane in pijače v boljših lokalih ter parkirnega prostora so tako ali tako že povsem na ravni monaške kneževine.

Pri organizaciji tovrstne prireditve bi se seveda najprej soočili z dvema večjima težavama. Najprej nas veliki šef F1 Bernie Ecclestone verjetno ne bi niti našel na zemljevidu, nato pa bi se najbrž zapletlo na domačih tleh. Zbrati bi namreč morali vsa potrebna soglasja in dovoljenja za izvedbo takšne prireditve. Ker je ljubljansko mestno središče tako ali tako mogoče zapreti za vsako neumnost, bi bila formula najbrž povsem odveč. Kdo bo zapiral ceste za tak dogodek, kot je dirka F1?! Pri nas se to ja počne za pomembnejše reči! Na primer za postavljanje rekorda v skupinskem plesanju četvorke … In temu dirka F1 seveda ne seže niti do kolen.

Seveda gre za promocijo Slovenije, a kaj, ko mestne oblasti niso naklonjene avtomobilskim športom, saj so zaradi hrupa pred mnogimi leti pregnale tudi reli Saturnus, pa čeprav je bil v tistih časih z več kot sto tisoč obiskovalci vsako leto daleč najbolje obiskana športna prireditev v celotni Jugi.

Poleg tega so tu še naravovarstveniki, ki bi najbrž mimogrede sredi Zvezda parka odkrili redko vrsto golobov selcev, ki gnezdijo samo še na Markovem trgu v Benetkah. A če že fantaziramo, potem sanjajmo do konca. Recimo, da bi imeli dobre politične veze in bi za našo dirko lobiral poslanec Tone Anderlič, ki je med drugim tudi predsednik AŠ 2005, torej nacionalne zveze za avtošport. Imamo dovoljenja in imamo nekdanjega urednika Playboya Mirana Ališiča, ki po poročanju slovenskega rumenega tiska še kako ugaja Rečanki Slavici Ecclestone, ki je čisto slučajno prebogata žena prvega in edinega človeka F1. Tako imamo poleg dovoljenj tudi dobro vezo do malega Angleža, ki nas bo uvrstil na koledar dirk.

Ups, imamo pa tudi zakon, ki prepoveduje reklamiranje tobačnih izdelkov. Ah, jebi ga … Naredili bomo tako kot sosedje Hrvati, ki imajo enak zakon, a ga za nekaj dni lahko tudi zamrznejo, če je na vidiku velika prireditev, katere organizacija je pogojena z reklamiranjem tobaka.

Manjka nam le še proga. Pravo stezo bomo v vsega nekaj mesecih po zgledu Združenih arabskih emiratov precej težko zgradili. Ker nam poleg vsega že naštetega seveda manjka še šopek v rjuhe zavitih šejkov, ki bi z nafto, zlatom in kamelami pokrili nekajstomilijonsko investicijo. Ostane nam le improvizirana izpeljava ulične dirke. Trasa bi lahko potekala nekako takole: start dirke in startno-ciljna ravnina, kjer bi dirkalniki razvili največjo hitrost, bi bila Tivolska cesta. Tam bi bil z osrednjo tribuno tudi center dirkališča.

Ker je cesta fizično ločena v obe smeri, bi tam lahko imeli tudi bokse, v katere bi zapeljali na Bavarskem dvoru, in se znova priključili na tekmovalno progo na več odsekih, skrajno na koncu pri križišču s Tržaško cesto. To bi bila prva varianta. Druga bi lahko bila tudi takšna, da bi bokse postavili na Kongresnem trgu in bi tako vanje pripeljali direktno iz Wolfove ulice. Servisiranje, dolivanje goriva, zamenjava koles in nato na zgornjem delu trga izstop iz boksov na tekmovalno progo po Slovenski cesti. Da bi laže razumeli, si za orientacijo pomagajmo kar z objekti, ki stojijo ob progi. Vabimo vas, da se z nami popeljete na krog po novi progi!

Posnetek iz vozila letos odličnega Jamesona Buttona in njegove BAR honde (za malce domišljije vas prosimo, Ljubljano si predstavljajte tako, kakor jo vidite izza avtomobilskega volana med popoldansko vožnjo po mestu): majhen volan, dirkaške rokavice in digitalni zaslon pred vami in dve hitro vrteči se prednji kolesi. Za boljše razpoloženje lahko prosite prijatelja, naj oponaša zvok desetvaljnika za vašim hrbtom.

Start! Prva prestava! Uauuuuuuuuu … kolesa se zavrtijo v prazno in dirkalnik zariše dve črni črti v asfalt mimo bencinske črpalke na Tivolski cesti. Druga in tretja prestava, poln plin in vrooooOOOooom skozi križišče s Celovško cesto oziroma Gosposvetsko ulico, povsem pod oknom Playboyevega uredništva, mimo kopališča Ilirija, kjer stoji tudi glavna VIP-tribuna, na kateri se od škampov cedijo komolci predsedniku vlade in predsedniku parlamenta ter drugim velepomembnežem.

Še vedno tiščite poln plin, šesta prestava. Merilnik vrtljajev kaže 16.700 vrtljajev v minuti, največja hitrost je 285 km/h, ko pri hiši takrat predsednika RS Jelinčiča, ki z balkona navdušeno spremlja dogajanje, močno pohodite zavoro, da karbonski zavorni koluti zažarijo. V istem trenutku začnete s prsti ob volanu pritiskati tipko menjalnika za prestavljanje navzdol.

UUUuum,uuuuuum,uuuuuuum, šesta, peta, četrta, mimo bivše tobačne tovarne, kjer vas glasno pozdravi nekdanje vodstvo podjetja, ki sicer navija za Raikkonena in Coultharda, a kaj, ko sta oba srebrna zaradi eksplozije Mercedesovih motorjev odstopila že v uvodnih krogih dirke.

Pri viškem kinu, v križišču s Tržaško cesto, zavijete levo, še vedno vozite v četrti prestavi po Aškerčevi cesti, nato na polno skozi šikano po Zoisovi, zbijete prestave do druge in znova pospešite. Tretja, četrta, mimo Križank, kjer so na obzidju festivalnega prostora razobešeni navijaški transparenti. Peta, čez šentjakobski most po Karlovški in nato takoj šesta prestava – in že ste pri najbolj markantnem delu steze. Jasno, predor! Enako kot v Monte Carlu. Zaviranje, glasno pokanje iz izpušnega sistema, uaaa, uaaaa, uuaaa, zavoj v levo in nato ubijajoče glasno pospeševanje skozi predor pod Gradom.

Po izhodu iz njega na Kopitarjevi zavirate, zavijete levo mimo tržnice po Ciril Metodovem trgu. Nekoliko pospešite mimo stolnice, kjer vas pričaka »Rodetova šikana« (takrat je že papež). Sledi ozka »Via Danica«, desni zavoj mimo Magistrata na Stritarjevo, kjer ni mogoče prehitevati, nato kratko pospeševanje do Tromostovja, zaviranje, Prešernov zavoj v desno, uppsss … uaaaammmm, zadek vam spodnese in le z naglim manevrom volana ujamete avto. Pozor, drsi! Zaradi granitnih kock na Prešernovem trgu!

Ni časa za razmislek, saj že pospešujete po Wolfovi in desno na Šubičevo (ali pa z Wolfove naravnost v bokse na Kongresnem trgu na zamenjavo koles). Po Šubičevi torej s polnim plinom do plesne šole Kazina in tukaj ostro desno z drugo prestavo na Slovensko cesto, kjer na ravnici pospešite do šeste prestave. Nad podhodom Ajdovščina, pri križišču z Gosposvetsko, je šikana. Zavirate do druge prestave, nato s polnim gasom do Bavarskega dvora in v križišču skozi hitri levi zavoj na Tivolsko cesto. Močno pospešite po ciljni ravnini in krog je sklenjen. Tako! En manj! Manjka jih le še 56 do konca dirke!

Izvedljivo torej je. Celo več kot to, saj naša trasa še zdaleč ni edina možna, temveč si s skiciranjem po karti mesta lahko naredite svojo progo, ki je celo boljša ali uporabnejša. Kakorkoli že, ne glede na to, kako dobro boste projektirali, končni učinek bo vedno enak. Ostalo bo le pri skicah. Zakaj? Ah, dajte no … So vam že povedali, da dedka Mraza v resnici sploh ni?

Cene vstopnic

dnevna karta vikend paket

Zlata tribuna 800 EUR 2000 EUR

(Ob Tivolski cesti - startno-ciljna ravnina)

Srebrna tribuna 600 EUR 1500 EUR

(Ob Aškerčevi cesti, na Dunajski cesti in na Prešernovem trgu)

Tribune ob stezi 200 EUR 400 EUR

Stojišča 100 EUR 200 EUR

(Na pobočju pod Ljubljanskim gradom)

Rezultati dirke za VN Slovenije 2009

Voznik, moštvo, motor, pnevmatike

1. Fernando Alonso, Bar, Hyundai, Dunlop

2. Mark Weber, Mclaren, Renault, Dunlop

3. Kimi Raikkonen, Ferarri, Ferrari, Dunlop

4. Takuma Sato, Mclaren, Renault, Kumho

5. Šiniči Kazuto, Jordan, Volkswagen, Dunlop

6. Jarno Trulli, Jaguar, Ford, Dunlop

7. Jenson Button, Jaguar, Ford, Dunlop

8. Dietrich Fernbach, Jordan, Volkswagen, Dunlop

9. Mohamed Habul, Husein Racing, Toyota, Kumho

10. Ralf Schumacher, Sauber, Opel, Kumho

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTOMANIPULACIJA: Goya

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord