Spoštovani gospod Potrč: Covid ni le malo hujša gripa! (kritičen odgovor zdravnika na objavo Marka Potrča)

22. 8. 2020, 13:47 | Aktualno
Spoštovani gospod Potrč: Covid ni le malo hujša gripa! (kritičen odgovor zdravnika na objavo Marka Potrča) (foto: Anže Malovrh/STA) Anže Malovrh/STA

Pred dnevi smo pisali o objavi TV-voditelja Marka Potrča, ki je podal zelo ostro mnenje o situaciji s koronavirusom v Sloveniji, pri tem pa komentiral tako poročanje medijev kot tudi ukrepe, ki se nam morda obetajo, če se porast okužb ne omeji po začetku šolskega leta. Odgovor na Potrčevo objavo, ki je prejela več kot deset tisoč odzivov in komentarjev, je sedaj podal dr. Damjan Grenc iz ljubljanskega UKC.

Dr. Damjan Grenc, sicer vodja oddelka na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo na ljubljanskem UKC, uvodoma pove, da seveda razume, da ljudje ne bomo mogli biti enotni glede koronavirus situacije, saj gre za neznanko, do katere se vsakdo opredeljuje s svojim svežnjem informacij. Dr. Grenc tako zapiše:

Spoštovani gospod Potrč.

Strinjava se, da je nemogoče doseči poenotenje mišljenja v populaciji. Razumem tudi, da je marsikomu dovolj vsakodnevnega preštevanja okuženih in obolelih in si želi le čimprejšnjega konca zapovedi in omejitev.

Dr. Grenc svoj odgovor temelji na opazovanju situacije s strokovnega vidika. Pove, da je dobrih 20 let zaposlen v bolnišnici, a da od izbruha pandemije ni zdravil bolnikov s COVID-19, ima pa seveda kopico kolegov, ki virusu SARS-CoV-2 »posveča pretežni čas«. Zato je želel predstaviti svoje ugovore na trditve Marka Potrča. Med drugim zapiše, da COVID-19 ni le malo hujša gripa in da je primerljivost netočna ter zavajajoča.

Najpomembnejši vzrok za obolevnost in umrljivost COVID-19 je sposobnost virusa, da povzroči hudo prizadetost pljuč (povzroča tudi druge zaplete, med katerimi so npr. povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov, okvara delovanja možganov, srca, jeter in ledvic), kar terja intenzivno medicinsko zdravljenje z uporabo podpornih terapij (mehansko predihavanje in podpora delovanja drugih prizadetih organov), ki je hkrati praviloma neobičajno dolgo.

Ne drži, da obolevajo in umirajo samo ogroženi (starejši, resno bolni, imunsko nezmožni), drži pa, da je tveganje za težji potek bolezni pri njih večje. Med hudo bolnimi in umrlimi so tudi mladi, zdravi, poklicno aktivni, in čeprav so otroci praviloma manj ogroženi od odraslih, bolezen izjemoma tudi pri njih poteka v težki obliki s pridruženimi zapleti, ki terjajo intenzivno bolnišnično zdravljenje.

Dr. Grenc tudi opozori, da smo številni spregledali, da se je od izbruha epidemije kar nekajkrat spremenila strategija testiranja.

Sprva smo testirali (kolikor je le bilo mogoče zaradi začetnih težav s testi in zaščitno opremo) vse, ki so kazali znake bolezni in so prihajali iz bolj prizadetih okolij. Z izbruhom epidemije in nenadzorovanim širjenjem virusa v populaciji je v aprilu takšen način postal nevzdržen. Možno (in potrebno) je bilo testirati le tiste iz ogroženih skupin in tiste, ki so zboleli s hudo bolezensko sliko. Z ukrepi za omejitev širjenja virusa smo dosegli upad števila obolelih in okuženih. Danes poleg zgoraj naštetih ponovno testiramo vse, ki imajo znake okužbe dihal ali nepojasnjeno vročino. Razumljivo je torej, da je pomen številk o razširjenosti virusa med obema obdobjema drugačen.

Dr. Grenc razloži tudi problem ugotavljanja vzroka smrti in kaj torej pomenijo podatki o številu okuženih in tistih, ki so umrli s pridruženimi boleznimi.

V temelju pa je preigravanje številk razumljivo: več okuženih pomeni več obolelih, največ asimptomatskih in  tistih z blago obliko, ter nekaj nesrečnikov s težko ali življenje ogrožajočo boleznijo. Kakšen je resničen delež enih in drugih še ni povsem jasno. Toda vaš pokus banaliziranja »…podobno redki so ti  (težki) primeri pri koroni, kot so vedno bili tudi pri ostalih boleznih pred pojavom korone…« ponovno zgreši cilj.

Proti koncu objave dr. Grenc opozori še stanje v prvih bojnih linijah, o okužbah med zdravstvenimi delavci in problematiki, ki se s širjenjem okužb pojavlja zaradi že tako kreativnega sestavljanja razporeda dela, ko ni na voljo zadostnega števila medicinskih sester in tehnikov.

A to v moji/naši/vaši bolnišnici ni nikakršna posebnost, nekaterim gre še slabše, in tako v času letnih dopustov npr. iščemo pomoč drug pri drugem. Tako je že več let, pa je vsako leto slabše in tega doslej ni znal nihče ustaviti. Ljudje pač niso neumni, da bi vztrajali v takšnem delovnem okolju. Ko se med tako »raztegnjeno« osebje zanese okužba, to v najblažji obliki pomeni karanteno za okužene in vse njihove tesne kontakte - za ljudi s katerimi so bili v vsakodnevnem tesnem stiku. Kako bo to vplivalo na funkcioniranje oddelka? Če bo šlo, bomo delali dokler ne crknemo, v nasprotnem primeru se bo oddelek zaprl, bolniki pa preselili. KAM PA? Na sosednji oddelek, kjer bolniške sobe pokajo po šivih, ena od sinoči sprejetih bolnic pa je dobila vročino, zeleno kožo z roza pikicami in na ves glas poje Mamma Mia?

Čisto za konec je dr. Grenc objavil še kratko misel, s katero precej nazorno odgovori na morebitno upiranje ukrepom in maskam. Zapiše:

Čeprav se mnenja strokovnjakov in laične javnosti razlikujejo v marsikateri točki, je vendarle potrebno vzpostaviti nekakšno kritično soglasje. Soglasje, ki bo sprejemljivo za vse, prebivalstvo, politiko, zdravstvo in gospodarstvo.

Zaradi razkuževanja rok, upoštevanja fizične distance in nošenja mask, kadar in kjer distance ni mogoče zagotoviti pa se življenje zares ni končalo še nikomur!

Celotno objavo dr. Grenca, v katero so vključene tudi povezave na dodatne vire, vključenih pa je tudi še ogromno drugih, pomembnih informacij o bolezni in celostni situaciji, pa si lahko preberete tule:

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri